Iskalnik

Kontakt

RSSInstagram

Prijavite se na Občasnik

Privoščite si dobro čtivo in spoznajte našo kulturno dediščino!
Za vas pripravljamo vsebine s področja varstva, zakonodaje, razstav, publikacij in domačih ter mednarodnih projektov.

Projekti

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije koordinira in sodeluje pri različnih medanarodnih in domačih projektnih nalogah in promocijskih kampanjah. Posebno pozornost posvečamo mladim.

Štukmarmor

Izdelava baročnih oltarjev je bila običajno zapleten proces, kjer so arhitekti, mizarji, kiparji, slikarji in štukaterji sodelovali, da bi dosegli rezultat, ki bi ustrezal naročilu. Tehnika in materiali so bili izbrani glede na želje in bogastvo naročnika ter v odvisnosti od lokalnih možnosti. V Sloveniji je bil najpogostejši material les, tako arhitekturni deli kot skulptura pa so bili (včasih pozneje) polihromirani. Kamnite oltarje so najpogosteje naročali najprestižnejši naročniki v Ljubljani, zaradi lokalno dostopnih materialov in lokalnega okusa pa tudi v zahodnem delu Slovenije, vključno z Goriško grofijo in beneškimi mesti v Istri. Zelo dragi, a manj odvisni od težav z dostopnostjo primernih materialov, so bili tudi oltarji, ki so za osnovne konstruktivne elemente uporabljale les, kamen ali opeko, preko njih pa je bil nameščen visoko poliran štukaturni sloj, imenovan štukmarmor. S to tehniko, ki je zahtevala visoko specializirane izkušene mojstre, je bila dosežena odlična in raznolikim oblikam zelo lahko prilagodljiva imitacija marmorja.

 

Več o projektu

Šola prenove za nove generacijo in dediščino 21. stoletja

Projekt Šola prenove za nove generacijo in dediščino 21. stoletja so partnerji pripravili z namenom, da kulturno dediščino sistematično približajo mladim, v okviru rednega izobraževanja, zato bodo v projektu razvili sodobne prakse poučevanja različnih predmetov v osnovni šoli skozi uporabo primerov iz kulturne dediščine in prikazali veščine njene prenove. 

Več o projektu ->

Projekt ARRS Z1-4404: Karakterizacija in stabilnost črnil na papirju

Splošni cilj projekta je razviti analitično metodologijo za ustrezno karakterizacijo in klasifikacijo črnil (s poudarkom na črnilih na osnovi ogljika, železo-taninskih, črnilih iz modrega lesa in sepije), prisotnih na izbranih delih na papirju Slovenskih narodnih zbirk (Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani in Narodna galerija Slovenije). Zaradi neprecenljive vrednosti izbranih predmetov bomo nadgradili analitske metode za minimalno invazivne in neinvazivne meritve in za analize na mestu samem in optimizirali postopek površinsko ojačene ramanske spektroskopije (SERS). SERS bomo dopolnili z drugimi tehnikami, ki podajajo elementarno/molekularno sestavo (kot so rentgenska fluorescenca, infrardeča spektroskopija, elektronska paramagnetna resonanca). Tako bomo lahko obravnavali več vidikov, kot so detekcija komponent v sledovih, koordinacija kovin prehoda, preiskava interakcij črnil s papirjem in degradacija. Podatkovne zbirke spektralnih meritev modelnih vzorcev bodo služile kot osnova za natančno karakterizacijo in klasifikacijo predmetov iz nacionalnih zbirk. Eksperimentalne analize bomo združili s teoretičnimi raziskavami (modeliranjem), to pa nam bo služilo za osnovo pri sestavi priporočil (smernic) za ohranjanje kulturne dediščine.

Več o projektu

Dnevi evropske kulturne dediščine

Dnevi evropske kulturne dediščine, kot pove že ime, so skupna akcija številnih evropskih držav pod okriljem Sveta Evrope in Evropske komisije. Skoraj vsako leto se sodelujočim pridruži kakšna nova skupnost in vsako leto znova prireditelji izberejo raznovrstne teme, s katerimi skušajo domači javnosti, Evropejcem in svetu predstaviti kulturno dediščino Evrope.

Več o projektu

SPOZNAJ VARUJ OHRANI

SPOZNAJ, VARUJ, OHRANI je projekt Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, s katerim želimo pri mlajši populaciji spodbuditi zanimanje za varovanje in ohranjanje kulturne dediščine ter jim na ustvarjalen način približati pojme s področja varovanja kulturne dediščine.

Varovanje kulturne dediščine je zapleten in večplasten proces. Že dr. France Stele, umetnostni zgodovinar in prvi slovenski konservator, je nekoč dejal: »Spomeniško varstvo je mnogo bolj komplicirana zadeva, kakor si jo predstavlja navadni človek, ki misli, da je vse opravljeno z nekaj upravnimi ukrepi, predpisi, pravilniki in splošno veljavnimi formulami.« In prav je imel.

V takšnem duhu smo zasnovali tudi spletni kotiček Kulturna dediščina (KD) in kulturno-umetnostna vzgoja (KUV), saj želimo, da bi nam pogosteje prisluhnili tudi otroci in mladostniki. Radi bi jim pokazali nekoliko drugačen pristop k razumevanju kulturne dediščine ter hkrati na poučen in ustvarjalen način predstavili bistvo varovanja kulturne dediščine.

KD in KUV

Aptamere in hidrodinamska kavitacija, dostopno orodje za analizo organskih ostankov v arheološki keramiki

Keramika in arheološka lončenina sta med najštevilčnejšimi predmeti, ki jih najdemo pri izkopavanjih in odsevajo različne vrste kulinarik in načine kuhanja v zadnjih 10 000 letih. Razkrivajo kulturne okoliščine jedi, ki so bile v njih pripravljene in razkrivajo podatke o človeški prehrani in družbenih in ekonomskih pogojih v danem kontekstu. Neglede nato pa primerjave posameznih vrst posod še ne vodijo k identifikaciji različnih vrst hrane kar pogosto pripelje do napačnih sklepanj. Ker so ti predmeti zelo pogoste najdbe, se večinoma shranjujejo na neprimeren način, kar pogosto privede do mikrobiološke degradacije organskih ostankov znotraj keramične porozne strukture. Če torej v bližnji prihodnosti raziskovalne metodologije ne bodo postale bolj cenovno dostopne in učinkovitejše pri analizi arheoloških organskih ostankov, bodo možnosti za razkritje evropske kulinarične zgodovine postale vedno bolj omejene. 

Več o projektu

Strani

© 2015 ZVKDS, VSE PRAVICE PRIDRŽANE