Štukmarmor

Štukmarmor

Izdelava baročnih oltarjev je bila običajno zapleten proces, kjer so arhitekti, mizarji, kiparji, slikarji in štukaterji sodelovali, da bi dosegli rezultat, ki bi ustrezal naročilu. Tehnika in materiali so bili izbrani glede na želje in bogastvo naročnika ter v odvisnosti od lokalnih možnosti. V Sloveniji je bil najpogostejši material les, tako arhitekturni deli kot skulptura pa so bili (včasih pozneje) polihromirani.

Izdelava baročnih oltarjev je bila običajno zapleten proces, kjer so arhitekti, mizarji, kiparji, slikarji in štukaterji sodelovali, da bi dosegli rezultat, ki bi ustrezal naročilu. Tehnika in materiali so bili izbrani glede na želje in bogastvo naročnika ter v odvisnosti od lokalnih možnosti. V Sloveniji je bil najpogostejši material les, tako arhitekturni deli kot skulptura pa so bili (včasih pozneje) polihromirani. Kamnite oltarje so najpogosteje naročali najprestižnejši naročniki v Ljubljani, zaradi lokalno dostopnih materialov in lokalnega okusa pa tudi v zahodnem delu Slovenije, vključno z Goriško grofijo in beneškimi mesti v Istri. Zelo dragi, a manj odvisni od težav z dostopnostjo primernih materialov, so bili tudi oltarji, ki so za osnovne konstruktivne elemente uporabljale les, kamen ali opeko, preko njih pa je bil nameščen visoko poliran štukaturni sloj, imenovan štukmarmor. S to tehniko, ki je zahtevala visoko specializirane izkušene mojstre, je bila dosežena odlična in raznolikim oblikam zelo lahko prilagodljiva imitacija marmorja.

 

Kaj je in kako je izdelan štukmarmor?

 

Štukmarmor je običajno izdelan iz mešanice mavca, vode in kleja ali drugih dodatkov, ki pospešijo, upočasnijo ali kako drugače spremenijo proces strjevanja, trdoto ali obstojnost. Masa se nanese na trdo podlago, kot je ometana opeka ali kamen ali les, in se nato polira. Pogosto sledi končni premaz iz olja in/ali voska. Za obarvanje se osnovna mešanica homogeno zmeša s pigmentom, za okrasni marmorni vzorec pa nanos vključuje gnetenje pigmenta v heterogeno vlažno zmes mavca, oblikovano v valj, nato narezano na tanke rezine, ki se položi na pripravljeno površino, zgladi, brusi in polira do visokega leska. Pigmenti so običajno vključevali tiste, ki se uporabljajo za fresko slikarstvo, saj je bila njihova obstojnost in občutljivost na visok pH dobro znana. Medtem pa so bila organska barvila zaradi hitrejšega bledenja uporabljena manj.

Štukmarmor

O tehnologijah 17. in 18. Stoletja (barok) je še malo znanega, saj so maloštevilni obrtniki skrivali svoje strokovno znanje. Takrat je bilo njegovo posredovanje celo z zakonom prepovedano. Zato izdelovanje štukmarmorja, ki se izvaja danes, temelji na praksi 19. stoletja.
Nehomogena, slojevita struktura štukmarmorja je pogosto problematična za ohranjanje, saj je površina na splošno manj porozna kot glavnina materiala, ki je v celoti občutljiv na zračno in kapilarno. Mavec je težko topen material, a je dovzeten za nabrekanje, kar vodi do razpok in luščenja od nosilca ali podloge. Površinska plast lahko izgubi sijaj zaradi kemične razgradnje ali mehanskih poškodb. Podloga zaradi kapilarne vlage razpade, kar pomeni tudi popolno izgubo dekorativnega sloja. Dodatni vzroki za degradacijo so lahko neustrezni pretekli konservatorsko-restavratorski posegi, vključno s čiščenjem površine z vodo ali organskimi topili in uporabo neprimernih restavratorskih materialov, ki so se s časom spremenili ali degradirali.

 

Postopki restavriranja

 

Poleg zgoraj opisanih problemov ohranjanja lahko tudi restavriranje poškodovanih predmetov predstavlja več težav. Uporaba ustreznih materialov je pogosto zelo zahtevna, saj se materiali, ki se razlikujejo od originala, lahko obnašajo različno (npr. različni odzivi na relativno vlažnost, različne spremembe barve), po drugi strani pa zelo podobnih materialov ni mogoče vedno ločiti od originala, kar je lahko etično sporno.

Očitno je, da je za prepoznavanje razlik v pripravi materiala v različnih delavnicah potrebna velika raznolikost analitskih in identifikacijskih tehnik. Rezultate analiz materialov je treba nadalje primerjati z informacijami, pridobljenimi z umetnostnozgodovinskimi raziskavami, da bi razločili delavnice štukmarmorja, ki so delovale na območju Slovenije, in jih umestili v relevanten regionalni in srednjeevropski kontekst.

Celovit pregled izbranih/ohranjenih oltarjev in znanstvene analize (izbranih slovenskih baročnih oltarjev) bi lahko izboljšali poznavanje materialov in tehnik, uporabljenih na nekaterih oltarjih in skulpturah v Sloveniji. Skupaj s pregledom njihovega stanja in najpogostejših degradacijskih pojavov bi lahko določili potrebne konservatorsko-restavratorske posege. S podrobnim znanjem o tehnologiji je mogoče posege izbrati v skladu s pobudo trajnostnega konserviranja, to je z zmanjševanjem uporabe organskih topil in izbiro dolgotrajnih materialov za podaljšanje njihove uporabe

O projektu

Cilj predlagane raziskave so: (i) karakterizacija materialov štukmarmorja na izbranih baročnih oltarjih na območju Slovenije z uporabo neinvazivnih in mikroinvazivnih analiznih tehnik. Izbrane metode bodo zagotovile informacije o prisotnosti in porazdelitvi organskih in anorganskih materialov, tudi tistih, ki se uporabljajo v majhnih količinah, a so lahko pomembni za atribucijo delavnicam in lahko vedno vplivajo na procese razgradnje. Materiali, identificirani v različnih analiziranih objektih, bi lahko bili pomembni za razlikovanje delavnic štukamarmorja, ki so delovale na območju Slovenije. Poleg tega lahko ti rezultati pomembno vplivajo na izbiro konservatorsko-restavratorskih posegov. (ii) Podrobnejši pregled stanja ohranjenosti baročnih štukmarmornih oltarjev v Sloveniji in identifikacija produktov razgradnje materialov. Ti rezultati bodo konservatorjem-restavratorjem pomagali izbrati najbolj ogrožene objekte, ki jih bodo najprej obravnavali. (iii) Raziskave o najprimernejših konservatorsko-restavratorskih obdelavah. Zaradi specifične strukture štukmarmorja je treba izbrati posege, ki bodo upočasnili procese propadanja, omogočili ogled predmetov v izvirnem sijaju in morebitna poškodovana mesta zapolnili z ustreznimi materiali. (iv) Katalogizacija vseh ohranjenih štukmarmornih oltarjev in arhivske študije, skupaj z umetnostnozgodovinsko analizo patronatov, arhitekturnih modelov in kiparstva, bo omogočila ustrezno preučevanje fenomena štukmarmornih oltarjev na širšem srednjeevropskem ozemlju.
Rezultati projekta bodo prinesli pomembne informacije o edinstveni in redki dekorativni tehniki, ki po našem najboljšem vedenju še ni bila analizirana z vsemi metodami, predlaganimi v tem projektu. Projekt bo prinesel nov interdisciplinarni pristop k raziskovanju kulturne dediščine s poudarkom na slovenskem ozemlju, a rezultate relevantne za regionalni in srednjeevropski kontekst.
Raziskovalni konzorcij sestavljajo projektni partnerji: (i) Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS; vodilni partner) z vodjo projekta Katjo Kavkler na čelu, ki bodo analizirali materialno sestavo in produkte razgradnje v štukmarmornih oltarjih, (ii) Filozofska fakulteta (FF), odgovorni za umetnostnozgodovinske raziskave, (iii) Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT), ki bodo izvajali analize komplementarne ZVKDS in (vi) Akademija za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO), zadolženi za konservatorsko-restavratorske raziskave. Delovna skupina ima izkušnje z raziskovanjem kulturne dediščine na številnih področjih z različnimi metodami, ki jih je mogoče uporabiti v pričujoči raziskavi. Sodelujoče organizacije imajo vso potrebno opremo in znanje za izvedbo projekta. Izsledki raziskav bodo predstavljeni strokovni in laični javnosti v obliki člankov, predavanj, delavnic in spletnega kataloga.
Raziskovalni projekt bo razdeljen na 4 delovne sklope (DS):
DS1: Štukmarmorni oltarji v Sloveniji: tehnična umetnostna zgodovina (1.—12. mesec, vodilni partner: ZVKDS)
V okvirju tega delovnega sklopa bodo izvedeni umetnostnozgodovinski in arhivski pregled ter pripravljalni pregled materiala štukmarmornih oltarjev v Sloveniji. Skupina bo opravila interdisciplinarne terenske raziskave, ki bodo vključevale neinvazivne analize materialov, mikro-vzorčenje, umetnostnozgodovinski pregled in konservatorsko-restavratorski pregled baročnih štukmarmornih oltarjev. Na izbranih lokacijah bo vzpostavljeno dolgoročno spremljanje mikroklimatskih pogojev. Na podlagi pregleda bodo izbrani oltarji za podrobnejšo analizo v okviru DS3.
Naloga 1.1: Umetnostna zgodovina in tehnologija štukmarmornih oltarjev v Sloveniji (1.-3. mesec, FF)
Naloga 1.2: Interdisciplinarne terenske raziskave (4.-12. mesec, ZVKDS, FF, ALUO, FKKT)
Naloga 1.3: Vzorčenje (4.-12. mesec, ZVKDS, FKKT)
Naloga 1.4: Monitoring mikroklimatskih pogojev (4.-12. mesec, ZVKDS, FKKT)

DS2: Umetnostnozgodovinske raziskave in zgodovina konservatorskih posegov (3.—30. mesec, vodilni partner: FF)
V okviru tega delovnega sklopa se bomo osredotočili na umetnostnozgodovinske raziskave delavnic na Štajerskem in Kranjskem ter njihovo organizacijo kot tudi na pregled naročnikov štukmarmornih oltarjev. Zanimala nas bo tudi zgodovina konservatorskih posegov, izpričana v pisnih virih. Pripravili bomo tudi umetnostnozgodovinsko analizo posameznih predmetov dediščine v širšem kontekstu.
Naloga 2.1: Praksa delavnic v pisnih virih in v praksi (3.-12. mesec, FF)
Naloga 2.2: Delavnice in njihova organiziranost na Štajerskem in Kranjskem (13.-22. mesec, FF)
Naloga 2.3: Naročniki štukmarmornih oltarjev (21.-30. mesec, FF)
Naloga 2.4: Zgodovina konservatorsko-restavratorskih posegov (12.-24. mesec, FF)

DS3: Analiza in razgradnja materialov (3.—30. mesec, vodilni partner: ZVKDS)
Tretji delovni sklop bo osredotočen na analizo materialov uporabljenih za izdelavo štukmarmorja, njihove ohranjenosti ter produktov razgradnje v laboratoriju, predvsem na podlagi analize odvzetih mikrovzorcev. Pri tem se bomo ločeno osredotočili na anorganske in organske materiale. Rezultati bodo strjeni v sistemsko gradivo. Hkrati bo potekala tudi ocena stanja izbranih predmetov s konservatorsko-restavratorskega in materialnega vidika.
Naloga 3.1: Pregled in priprava vzorcev (3.-20. mesec, FKKT, ZVKDS)
Naloga 3.2: Raziskave anorganskih materialov (6.-24. mesec, ZVKDS)
Naloga 3.3: Raziskave organskih materialov (6.-24. mesec, ZVKDS, FKKT)
Naloga 3.4: Klasifikacija identificiranih materialov (20.-30. mesec ZVKDS, FKKT, ALUO)
Naloga 3.5: Ocena stanja materialov (20.-30. mesec ZVKDS, FKKT, ALUO)

DS4: Interpretacija, vodenje in diseminacija (1.—36. mesec, vodilni partner: FF)
V zadnji delovni sklop bomo strnili interpretacijo in diseminacijo rezultatov ter vodenje projekta. Primerjali bomo rezultate DS1 in DS3 z DS2, pripravili spletni katalog, izvajali delo s strokovno in laično javnostjo ter študenti vseh treh sodelujočih fakultet, objavili prispevke, v katerih bomo predstavili rezultate, pripravili delavnico za strokovnjake ter objavili priporočila za konservatorsko-restavratorske posege na štukmarmornih oltarjih.
Naloga 4.1: Materiali: zgododvinska in sodobna karakterizacija (13.-36. mesec, ZVKDS, FF, FKKT, ALUO)
Naloga 4.2: Razvoj smernic za konservatorsko-restavratorske posege (18.-36. mesec, ZVKDS, FF, ALUO)
Naloga 4.3: Diseminacija (1.-36. mesec, ZVKDS, FF, FKKT, ALUO)
Naloga 4.4: Upravljanje podatkov (1.-36. mesec, ZVKDS, FF, FKKT, ALUO)

Projektna skupina

ZVKDS

  1. Katja Kavkler, vodja projektne skupine https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/34186
  2. Polonca Ropret https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/20865
  3. Lea Legan https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/39944
  4. Maša Kavčič https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/50326
  5. Janez Kosel https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/34684

FF

  1. Matej Klemenčič https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/9095
  2. Sara Turk Marolt https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/46703
  3. Fani Oražem https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/55528

 

FKKT

  1. Irena Kralj Cigić https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/10121

 

ALUO

  1. mag. Martina Vuga https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/53107

 

Bibliografske reference

Iz projekta še ni objavljenih člankov.

 

Financiranje projekta

Projekt financira ARIS s 2294 letnimi urami cenovnega razreda B za obdobje 3 let. Pričetek financiranja je 1. 10. 2023.

 

 

 

projekt

Dnevi evropske kulturne dediščine Slovenije

Dnevi evropske kulturne dediščine, kot pove že ime, so skupna akcija številnih evropskih držav pod okriljem Sveta Evrope in Evropske komisije. Skoraj vsako leto se sodelujočim pridruži kakšna nova skupnost in vsako leto znova prireditelji izberejo raznovrstne teme, s katerimi skušajo domači javnosti, Evropejcem in svetu predstaviti kulturno dediščino Evrope.

DEKD 2024

Novice

Relevantne informacije za lastnike zbrane na enem mestu.

27. 5. 2024

Svetovni dan Art nouveau v Ljubljani

PREBERI
11. 6. 2024

Občasnik ZVKDS: Zgrafito iz nekdanje Strojne tovarne v Trbovljah

PREBERI
13. 8. 2024

Uradne ure v petek, 16. 8. 2024

PREBERI

Išči po strani ZVKDS