Lidar

Preventivna arheologija

Preventivna arheologija je koncept varovanja arheološke dediščine v prostoru. Cilj je s pomočjo neinvazivnih in šibkoiunvazivnih razskav dokumentirati in čim bolj zavarovati arheološko dediščino kot predmet, najdišče in del prostora.

Naloge Centra za preventivno arhologijo

Izvaja različne vrste predhodnih arheoloških raziskav za oceno arheološkega potenciala določenega območja. Znotraj registriranih arheoloških najdišč izvaja raziskave za določitev vsebine in sestave najdišča, ki lahko potekajo v obliki intenzivnih terenskih pregledov, vrtanja in ročnega kopanja v mreži ter kopanja strojnih testnih jarkov z dokumentiranjem.

 

Poleg terenskega dela izvaja geofizikalne raziskave, aerofotografijo, lasesko skeniranje, itd.

Baza

Center za preventivno arheologijo vodi in izpopolnjuje bazo keramike in lončenine najdene na območju celotne države. Do danes je bilo zbrano in določeno več tisoč odlomkov posod. Po večini gre za fino namizno in transportno posodje iz rimskega obdobja ter svetila. Odlomki keramike so opremljeni s podatki iz arheoloških raziskav, s podatki o obliki in tipu posode, ter informacijami o njenem izvoru. Podatki iz baze omogočajo primerjavo keramike med najdišči.

Aerofotografija
Terensko delo
Geofizikalne raziskave
Lidar

Aerofotografija se izvaja z namenskimi snemanji poševnih fotografij iz manjših letal. Večina arheoloških najdišč postane vidna preko barvnih znakov (v zemlji) ali vegetacijskih znakov (različna rast in zorenje pridelkov) in v specifičnih razmerah (suši, poplavah, nizki svetlobi, določene stopnje rasti rastlin). Obsežen arhiv cikličnih snemanj ozemlja Slovenije (CAS) služi tako prepoznavanju novih arheoloških najdišč, spremljanju njihovega stanja, kot tudi spremljavo sprememb v celotnem prostoru.

Center za preventivno arheologijo znotraj registriranih arheoloških najdišč izvaja raziskave za določitev vsebine in sestave najdišča, ki lahko potekajo v obliki intenzivnih terenskih pregledov, vrtanja in ročnega kopanja v mreži ter kopanja strojnih testnih jarkov z dokumentiranjem. Predhodna arheološka izkopavanja kot metodo uporablja zgolj v primerih neposredne fizične ogroženosti arheološkega najdišča, ko najdišča ni mogoče varovati v prostoru. Vzporedno izvaja tudi podvodne raziskave, v obliki ekstenzivnih in intenzivnih podvodnih pregledov, podvodnih testnih sond in podvodnega arheološkega izkopavanja.

Med metode daljinskega zaznavanja uvrščamo tudi geofizikalne raziskave. Za razliko od drugih metod daljinskega zaznavanja meritve izvajamo neposredno na površju tal in ne iz zraka. Z meritvami določenih fizikalnih lastnosti podpovršinskega zapisa, odkrivamo arheološke ostaline, ne da bi pri tem vanje fizično posegali. Najpogosteje uporabljene geofizikalne metode, ki se s svojo sporočilnostjo v veliki meri dopolnjujejo in se zatorej pogosto uporabljajo skupaj, so: upornostna metoda, magnetna metoda in georadarska metoda. Prednost teh metod je njihova neinvazivnost, saj  ne posegajo v arheološke ostaline.

Lasersko skeniranje površja, pogosto se uporablja izraz lidar, je metoda daljinskega zaznavanja s katero je moč zelo natančno izmeriti zemljino površje. Lidar je zaradi svoje zmožnosti opazovanja tal pod gozdnim pokrovom zelo primerna metoda za uporabo v Sloveniji. Da lahko z lidarjem opazimo arheološke sledove morajo biti vidni na površju vidni kot grbine in izbokline, sledovi kot nasipi, zidovi, groblje, ali vkopov, jam in jarkov. Z lidarjem smo odkrili množico novih arheoloških najdišč, kot so gomile, gradišča, gradovi, pa tudi nove vrste najdišč in sledov preteklosti kot so apenice, kopišča, srednjeveška polja in podobno.

SNG Drama, Ljubljana (2023/2024)
Zaporni zid in stara kulturna krajina med Sv. Ahacem in Stražico
Predhodna arheološka izkopavanja

SNG Drama, Ljubljana (2023/2024)

v obsegu 1410 m² so se nahajale znotraj obzidja – intra muros rimske Colonie Iulie Emone, v njenem severozahodnem delu. Lokacija bližine foruma, osrednjega javnega prostora kolonije in glavnega karda, glavne mestne ulice v smeri sever-jug, nosijo velik arheološki potencial. Večji delež raziskav je potekal v insuli XXXVIII, ob Erjavčevi in Slovenski cesti (Sektor 3). Ob Igriški ulici smo raziskali pas rimske ceste karda A in insule XXXVII (Sektor 2) in rimske ceste dekumana J, s pripadajočo kloako ter insulo XVIII (Sektor 1). Rezultati izkopavanj so presegli pričakovanja, saj so bile arheološke ostaline zelo dobro ohranjene od globine 0,70 do 3,30 metra. Najstarejše plasti segajo v čas pred nastankom Emone, ko so prostor uporabljali rimski vojaki.

Pogled iz zraka na izkopavanja v mesecu oktobru 2023. Izkopavanja so potekala ob Slovenski cesti, Erjavčevi cesti in Igriški ulici (foto: Tilen Kozamernik)
Pogled na izkopno polje, delovni posnetek (foto: Tilen Kozamernik).
Primeri dobre prakse

Zaporni zid in stara kulturna krajina med Sv. Ahacem in Stražico

Pri preverjanju omemb in poročil o mejnem zidu, ki teče po zahodnih obronkih Snežniške planote med najdiščema sv. Ahac in Stražico pri Ilirski Bistrici, smo s pomočjo analize posnetkov zračnega laserskega skeniranja prepoznali tudi ostanke stare, po oblikovnih analogijah sodeč najverjetneje prazgodovinske, zemljiške razdelitve in urejene kulturne krajine ki leži v okolici okolici gradišča Trnovo nad Ilirsko Bistrico.

Novice

Relevantne informacije za lastnike zbrane na enem mestu.

20. 7. 2023

Občasnik ZVKDS: Obnovljena oranžerija dvorca Dornava

PREBERI
solinarska kulinarika 2024
22. 4. 2024

Solinarska kulinarika 2024

PREBERI
25. 10. 2023

Občasnik ZVKDS: Triglavske panorame

PREBERI

Išči po strani ZVKDS