E-RIHS (European Research Infrastructure for Heritage Science)

E-RIHS (European Research Infrastructure for Heritage Science) je Evropska raziskovalna infrastruktura za dediščinsko znanost.

Raziskovalna infrastruktua mreža

V okviru te distribuirane (razpršene) raziskovalne infrastrukturne mreže za podporo znanosti za interpretacijo, ohranjanje in upravljanje kulturne dediščine bomo vzpostavili:

  • nacionalno vozlišče E-RIHS.SI,
  • mobilni in stacionarni laboratorij s pripadajočo nacionalno raziskovalno infrastrukturo
  • digitalni laboratorij
  • dostop do materialnih zbirk/arhivov

Sporazum o ustanovitvi konzorcija E-RIHS.si je bil sklenjen med ustanovnima članicama E-RIHS.si: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in Univerza v Ljubljani (UL). S podpisom Aneksov k E-RIHS Konzorcijski pogodbi, so se konzorciju pridružili še: Institut Jožef Stefan (IJS), Kemijski institut (KI), Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), Univerza v Mariboru (UM), Univerza na Primorskem (UPr) in Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG).

Raziskovalci Slovenskega etnografskega muzeja so skupaj z Laboratorijem za dediščinsko znanost na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani pridobili možnost dostopa (t.i. trans-national access) v okviru projekta IPERION HS, z naslovom “Spektroskopska analiza zbirke afriško-islamskih papirnatih talismanov” . Ta raziskava bo prispevala k boljšemu razumevanju sestave in konservacije teh dragocenih afriško-islamskih predmetov ter k znanju o njihovi zgodovini in izvoru.

E-RIHS.SI podpira vodilno vlogo slovenske dediščinske znanosti in njeno mednarodno vpetost, ter omogoča slovenskim kulturnim in arhivskim ustanovam dostop do raziskovalne infrastrukture in obravnave predmetov kulturne dediščine, kar je trenutno dostopno le redkokdaj in v omejenem obsegu.

Z ustanovitvijo E-RIHS.SI podpiramo skupinsko interdisciplinarno raziskovalno delo, dostop do vrhunske raziskovalne opreme, metodologij, podatkov in orodij in vrhunsko usposobljeno osebje. S temo podpramo raziskave tako snovne kot nesnovne dediščine ter hrambo, obdelavo, interpretacijo in optimalno koriščenje podatkov.

Dediščinska znanost ima jedro v naravoslovnih znanostih, kot so kemija, fizika, biologija, računalniške, okoljske in druge znanosti in inženirstvo, a zahteva tesno sodelovanje s socioekonomskimi vedami in humanistiko. Zaradi svoje interdisciplinarnosti za delovanje potrebuje tako laboratorijsko kot arhivsko in digitalno infrastrukturo.

S strateškim načrtovanjem se izogibamo podvajanju opreme in raziskovalnega dela ter večamo konkurenčnost evropske znanosti o kulturni dediščini. E-RIHS gradimo na obstoječih iniciativah, kot so IPERION CH, ARIADNE, PARTHENOS in grozdov projektov, ki podpirajo integracijo E-RIHS.

E-RIHS je zgrajen na osnovi štirih modalitet dostopa:

  • ARCHLAB, ki predstavlja arhive institucij kulturne dediščine;
  • FIXLAB: grozd stacionarnih laboratorijev;
  • MOLAB je mobilni laboratorij za ne-invazivne meritve na licu mesta;
  • DIGILAB je skupek digitalnih metod za obdelavo, vzdrževanje in arhiviranje podatkov.

E-RIHS je trenutno v pripravljalni fazi (E-RIHS Preparatory Phase), za kar je sredstva namenila EU v okviru razpisa Obzorja 2020 INFRADEV-02-2016. Tekom projekta (2017 – 2020) bomo razvili poslovni načrt delovanja E-RIHS na evropskem nivoju, na nacionalnem nivoju pa bomo razvili E-RIHS vozlišče. To bo sestavljeno iz zgoraj omenjenih laboratorijev (ARCHLAB, FIXLAB, MOLAB in DIGILAB), v okviru katerih bomo na osnovi odličnosti povezali slovenske raziskovalne inštitucije in raziskovalce z ustanovami kulturne dediščine.

 

Več o projektu na voljo tukaj.

Novice

Relevantne informacije za lastnike zbrane na enem mestu.

Stele medalja
21. 5. 2024

Podelitev Steletovih priznanj za leto 2023

PREBERI
Vittore Carpaccio, Marija z Detetom na prestolu in s šestimi svetniki
3. 10. 2024

Pospremimo Carpaccia domov

PREBERI
Gruberjeva palača postala novi dom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Ljubljana, 25. februar 2026 – Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je danes slovesno odprl nove prostore v Gruberjevi palači v Ljubljani. Eden najpomembnejših baročnih ambientov v Sloveniji je tako ponovno dobil izrazito javno poslanstvo – postal je osrednje upravno in strokovno središče nacionalne institucije za varstvo kulturne dediščine. Prostore sta odprla ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko in generalni direktor ZVKDS Jernej Hudolin. Ministrstvo za kulturo je za obnovo namenilo 370.000 evrov. Ministrica dr. Asta Vrečko je ob odprtju poudarila širši kontekst vlaganj v prostore zavoda: »V tem mandatu smo posebno pozornost namenili tudi prostorom in opremi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. ZVKDS je eden naših največjih javnih zavodov z razvejano mrežo enot po Sloveniji, restavratorskim in arheološkim oddelkom. Po selitvi Arhiva Slovenije smo baročno Gruberjevo palačo v Ljubljani namenili novi javni dejavnosti – Zavodu za varstvo kulturne dediščine, ob tem pa smo jo prenovili in uredili park spredaj. Preselili so se uprava in različne službe, ki bodo sedaj skupaj, prej pa so nekatere delovale v najetih prostorih. Lani smo zaključili energetsko sanacijo stavb območnih enot zavoda v Kranju in Ljubljani, letos pa še Luške kapitanije v Kopru, kamor bomo preselili območno enoto v Piranu. S tem ohranjamo dediščino in ustvarjamo boljše pogoje za delo in zaposlene.« Generalni direktor je poudaril, da bo združitev ključnih služb ZVKDS pod eno streho prinesla racionalizacijo stroškov, boljšo komunikacijo, učinkovitejše delovne procese in večjo povezanost zaposlenih. »Namesto na petih lokacijah v Ljubljani bomo sedaj delovali na treh – Gruberjeva palača je postala srce našega delovanja.« V nagovoru je izpostavil pomen simbolne in vsebinske vrnitve stroke v prostor, ki je bil že ob svojem nastanku namenjen znanosti in raziskovanju: »Danes smo se zbrali v enem najdragocenejših baročnih ambientov v Sloveniji. To ni le arhitekturni biser. To je prostor znanja, raziskovanja, ustvarjalnosti in dediščine, ki je skozi stoletja oblikoval našo identiteto.« Ob tem je dodal: »Verjamemo, da s svojim prihodom v palačo nadaljujemo večstoletni duh raziskovanja, ustvarjalnosti in odgovorne skrbi za dediščino.« In poudaril simbolno razsežnost odprtja: »To ni le logistična pridobitev. To je simbolna gesta: varuhi kulturne dediščine delujemo v prostoru, ki je vrhunski kulturni spomenik. S tem smo se postavili ob bok številnim evropskim spomeniškim službam, ki imajo sedež v izjemnih historičnih stavbah.« Zgodovina prostora znanja Gruberjevo palačo je v drugi polovici 18. stoletja zasnoval jezuit, arhitekt in znanstvenik Gabriel Gruber kot sedež jezuitskega kolegija. Že od začetka je bila zamišljena kot prostor znanja, raziskovanja in poučevanja. V njej so delovali številni znanstveniki, med njimi tudi Jurij Vega, eden najvidnejših slovenskih matematikov in astronomov. Palača je ohranila izjemne arhitekturne in umetnostne elemente, med njimi monumentalno ovalno stopnišče in bogato poslikano kapelo, ter ostaja eden ključnih baročnih spomenikov v Ljubljani.
25. 2. 2026

Gruberjeva palača postala novi dom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije

PREBERI

Išči po strani ZVKDS