presega zaščito posameznih stavb in predmetov. Z upoštevanjem prostorskih celot in vrednot kulturnega okolja povezuje različna znanja v specialna znanja in teoretske pristope.
presega zaščito posameznih stavb in predmetov. Z upoštevanjem prostorskih celot in vrednot kulturnega okolja povezuje različna znanja v specialna znanja in teoretske pristope.
Povezujemo znanja in pristope v konservatorstvu, restavratorstvu in preventivni arheologiji.
Železniška postaja stoji tik ob italijansko-slovenski meji, na zahodnem robu mestnega jedra Nove Gorice. Najpomembnejši postajni kompleks Bohinjske proge na območju sedanje Republike Slovenije je od leta 1996 vpisan v register nepremične kulturne dediščine. Širokopotezno zasnovan kolodvor je bil zgrajen za potrebe Bohinjske proge, ki se je gradila med letom 1900 in 1906, kot severni oziroma drugi kolodvor mesta Gorice in je obsegal postajno poslopje in tehnični center vleke za oskrbo parnih lokomotiv za promet po geografsko zahtevni progi.
Občina Podčetrtek je leta 2020 postala edini lastnik gradu in takoj organizirala sestanek s pristojnimi konservatorji ZVKDS, OE Celje. Po temeljitem ogledu je bila sprejeta odločitev, da bo sanacija gradu potekala v več fazah.
Januarja 2019, ko je izurjena tehnična ekipa sliko snela s stene koprske stolnice, se je za našo ekipo začelo obdobje vsakodnevnega izvajanja različnih postopkov, od odstranjevanja neoriginalnih plasti, kitanja in retuširanja do končnega lakiranja slik
V prenovljeni tovarni Rog se bo industrijski proces nadaljeval s proizvodnimi dejavnostmi v devetih proizvodnih laboratorijih v pritličju, kot so tekstilni, lesarski, kovinarski, zeleni, keramičarski, steklarski in drugi.
Projekt prenove je uspešen primer energetske sanacije poškodovane in dotrajane strukturalistične modernistične arhitekture s konca 70. let 20 stoletja.
je izjemen spomenik samostanske arhitekture, ki presega okvirje slovenskega prostora. V njenem arhitekturnem tkivu so ohranjena vsa glavna slogovna obdobja evropske umetnosti. Zaradi svojih arhitekturnih, simbolnih, zgodovinskih, arheoloških in krajinskih vrednot ima izjemen pomen za državo, prav zaradi tega je bila leta 2015 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.
v obsegu 1410 m² so se nahajale znotraj obzidja – intra muros rimske Colonie Iulie Emone, v njenem severozahodnem delu. Lokacija bližine foruma, osrednjega javnega prostora kolonije in glavnega karda, glavne mestne ulice v smeri sever-jug, nosijo velik arheološki potencial.
Med letoma 2018 in 2022 je bil pod vodstvom Martine Lesar Kikelj izveden izredno obsežen ter strokovno zahteven projekt na stropni poslikavi na temenu stopnišča Gruberjeve palače. Gruberjeva palača je umetnostnozgodovinski spomenik, saj se v njeni notranjosti nahajajo umetnine izrednega pomena tako za slovenski kot evropski prostor.
Metode daljinskega zaznavanja kot je zračno lasersko skeniranje vedno znova pokažejo, da krajina ni nikjer prazna, povsod je polna sledov človeških aktivnosti iz preteklosti. Ta množica sledov nas postavlja pred izziv, kako jih varovati.
Register nepremične kulturne dediščine je uradna, računalniško podprta zbirka podatkov kulturne dediščine na območju Slovenije, ki je v pristojnosti države.
Pred posegi v kulturno dediščino oziroma v zemljišče za gradnjo znotraj registriranega arheološkega najdišča je potrebno pri pristojni območni enoti ZVKDS pridobiti kulturnovarstveno soglasje, pred tem pa še kulturnovarstvene pogoje.
Lastniki oz. njihovi pooblaščenci oddajo vloge za pridobitev kulturnovarstvenih pogojev oz. soglasja oz. za pripravo ponudbe za izvedbo predhodnih arheoloških raziskav na obrazcih, ki jih najdete v oknu Vloge.
V letu 2024 smo na Oddelku za kamne in štukaturo ZVKDS Restavratorskega centra zaključili celovito obnovo Marijinega znamenja iz Radelj ob Dravi, ki se je začela s pripravo konservatorskega načrta 2018 ter nadaljevala z raziskavami in demontažo leta 2020.
Skrivnostna zgodovina stavb, ki tvorijo spomenik, pod svojim plaščem skriva še veliko nerešenih vprašanj in ugank ter v marsikaterem detajlu zaenkrat še modro molči. Piranski svetilnik ostaja nepogrešljiv in slikovit zaključek piranske vedute na skrajni točki piranskega rtiča.
Prenova je združevala ohranitev zgodovinskih prvin in nadgradnjo z rešitvami 21. stoletja. Osnovno vodilo je bilo izboljšanje in približevanje prvotni zasnovi ter navezava na celovito prenovo iz 60. let pod vodstvom Zavoda za ureditev Stare Ljubljane.
Držali smo se načela minimalnega posega, zato manjkajočih delov nismo rekonstruirali.
Projekt prenove je uspešen primer energetske sanacije poškodovane in dotrajane strukturalistične modernistične arhitekture s konca 70. let 20 stoletja.
Čeprav je sakralna stavba preprosto arhitekturno oblikovana, je le na podlagi ohranjenih zgrajenih struktur mogoče sklepati in domnevati, da je najverjetneje najstarejša koprska zgradba.
Občina Podčetrtek je leta 2020 postala edini lastnik gradu in takoj organizirala sestanek s pristojnimi konservatorji ZVKDS, OE Celje. Po temeljitem ogledu je bila sprejeta odločitev, da bo sanacija gradu potekala v več fazah.
Žička kartuzija je izjemen spomenik samostanske arhitekture, ki presega okvirje slovenskega prostora. V njenem arhitekturnem tkivu so ohranjena vsa glavna slogovna obdobja evropske umetnosti. Zaradi svojih arhitekturnih, simbolnih, zgodovinskih, arheoloških in krajinskih vrednot ima izjemen pomen za državo, prav zaradi tega je bila leta 2015 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.
Železniška postaja stoji tik ob italijansko-slovenski meji, na zahodnem robu mestnega jedra Nove Gorice. Najpomembnejši postajni kompleks Bohinjske proge na območju sedanje Republike Slovenije je od leta 1996 vpisan v register nepremične kulturne dediščine.
Med letoma 2018 in 2022 so bili izvedeni obsežni konservatorsko restavratorski posegi na stropni poslikavi stopnišča Gruberjeve palače.
Z obnovo, ki se je končala v začetku leta 2024 so se parkovne površine Rafutskega parka pomensko povezale v celoto in preuredile v javni mestni park.
Metode daljinskega zaznavanja kot je zračno lasersko skeniranje vedno znova pokažejo, da krajina ni nikjer prazna, povsod je polna sledov človeških aktivnosti iz preteklosti. Ta množica sledov nas postavlja pred izziv, kako jih varovati.
Posegi na orgelskih slikah beneškega renesančnega mojstra Vittora Carpaccia iz koprske cerkve Marijinega vnebovzetja so se začeli leta 2010 z naravoslovnimi preiskavami slikarskih in restavratorskih materialov.
Nekdanja tovarna Rog predstavlja pomemben pomnik industrializacije v slovenskem prostoru in po prenovi stavba še vedno izraža industrijski karakter s tipičnimi velikimi kasetiranimi okni in neprepleskanim ometom iz podaljšane malte.
Na tem mestu najdete publikacije, ki jih izdajamo, video zapise, in druge vsebine ki jih pripravljamo, da bi ljudje lažje razumeli pomen zgodovinskega okolja in s tem naše poslanstvo - varstvo dediščine. Vsi naši avtorji so strokovnjaki na svojem izbranem področju. Njihovo delo je zasnovano tako, da navdihuje, informira in izobražuje.