v obsegu 1410 m² so se nahajale znotraj obzidja – intra muros rimske Colonie Iulie Emone. Lokacija bližine foruma, osrednjega javnega prostora kolonije in glavnega karda, glavne mestne ulice v smeri sever-jug, nosijo velik arheološki potencial pa vendar so rezultati izkopavanj presegli pričakovanja.
Besedilo: Maja Lavrič
Emona je eden najboljših približkov rimskega pravokotnega mesta (lat. urbs quadrata ) in zadnje mesto pred vzhodno mejo Italije. Urbanistična zasnova mesta ima dobre vzporednice v poznorepublikanskih in avgustejskih kolonijah cisalpinske Galije oziroma poznejših IX. in X. regiji Italije. Prostor je bil pred postavitvijo mesta dobro urejen, v obsegu cca 23 ha so teren zravnali in nasuli homogeno zemljino, ki je bila nasuta v debelini od 0,30 do 0,50 metra. Na izravnavi smo raziskali tanko plast v kateri so bili drobni osebni predmeti (fibule, igle in različn i novc i cesarja Avgusta). Mestoma so bile ohranjene večje jame za pripravo hrane, z ostanki živalskih kosti. Plast predstavlja obdobje graditve mesta, stavbe so bile najprej lesene.
Prostori za bivanje v zgodnjih obdobjih Emone (začetek 1. stoletj a n.št.) so bili preprosti , z glinenimi tlaki, v katerih so delovale manjše peči za pripravo hrane. Poleg prostora s pečmi smo našli ostanke zoglenelega lesenega zaboja z žitom. Ceste so bile rudimentarne, pod njimi so delovale večje fekalne jame. Kasneje v zgodnjeklavdijskem obdobju ( cca od leta 41 do leta 54 n. št.) pride do večje obnove mesta . Fekalne jame nadomestijo kloak e , ki imajo iztek v Ljubljanico. Lesene objekte so v enakem rastru ali z manjšim zamikom nadomestili zidani zidovi. V 2. stoletju so v nekaterih prostorih uredili maltne estrihe ( opus signinum ), oz. t.i. teraco tlak . , v insuli XXXVIII so zgradili atrij z impluvijem, ob katerem sta bili dve stanovanjski enoti. Glede na ohranjene kose barvanega stenskega ometa, je bil notranji interier, vključno z atrijem, krašen z rdečim in belim stenskim ometom. Atrij ( cavaedium ) z impluvijem ( impluvium ) je služil za prezračevanje notranjosti in zagotavljanje svetlobe. V impluvij se je zbirala deževnica, ki se je stekala s strehe nad atrijem , obrnjene navznoter . Uporaba atrija se je kontinuirano nadaljevala v 4. stoletje, ko v Emoni pride do večjih gradbenih prenov.
V času konstantinske dinastije ( o d leta 306 do leta 364 n. št.) in v drugi polovici 4. stoletja, je bilo obnovljeno emonsko obzidje, forum, zgrajeni so bili večji termalni in zabaviščni kompleksi in prenovljeni stanovanjskih objekti, insule. Temeljiti gradbeni posegi v tem času so mestoma močno poškodovali starejše plasti, predvsem je bila skoraj izbrisana faza 3. stoletja. V insuli XVIII smo raziskali steklarske peči, z večjo količino novcev iz 3. in. 4. stoletja, ter steklarskim odpadom. V stanovanjskih objektih, insulah so uredili sistem talnega in stenskega gretja hipokavst. Tako smo v insuli XVIII in insuli XXXVIII dokumentirali dobro ohranjene elemente hipokavsta (plošče iz peščenjaka, stebričke, votle opeke – tubule in peči – praefurnium ). Tla so bila krašena z maltnimi estrihi ( opus signinum ) in v insuli XXXVIII, v enem prostoru z črno-belim mozaikom, s preprostim motivom črnega polja, s črnimi in belimi trakovi in trikotniki. Zidovi faze iz 4. stoletja, z globokimi temelji in širino 0,90 metra verjetno nakazujejo na možnost nadstropne stavbe.
V poznem 4. stoletju ali začetek 5. stoletja smo zaznali postopno opuščanje Emone. Iz mlajših obdobij smo raziskali več roparskih jarkov, verjetno iz 13. oziroma 14. stoletja, ter kasneje iz 18. oziroma 19. stoletja.
Z zaščitnimi izkopavanja SNG Drama smo na področju eminentnega prostora mesta Emone severno od foruma pridobili izjemne podatke o življenju prebivalcev Emone , rimski stavbni dediščini ter drobni materialni kulturi.
