Radlje ob Dravi

Montaža restavriranega kamnitega stebra, kapitela, kamnitih žar in petih kipov

V Radljah ob Dravi je ekipa restavratorjev konservatorjev z Oddelka za kamen in štukaturo ZVKDS Restavratorskega centra izvedla montažo mogočnega kamnitega stebra, kapitela, kamnitih žar in petih kipov.

Kip Marije z detetom na vrhu stebra je bil močno poškodovan, saj je manjkal velik del otrokove glave in krone. Tudi drugi kipi so bili poškodovani, manjkali so zlasti najbolj izpostavljeni deli, ki se najprej odlomijo: prsti, nos ipd. Površina podstavkov in kipov je bila močno načeta zaradi vremenskih vplivov in bioloških ter drugih dejavnikov propadanja. Da bi znamenje zaščitili smo se v okviru mednarodne strokovne komisije odločili, da se na znamenje nanese t. i. žrtveni sloj, v našem primeru silikatno lazuro, ki bo nekoliko zaščitila krhko površino kamna. Znamenje je bilo že v preteklosti pobarvano, saj smo na skritih delih kipov našli in z raziskavami potrdili belo barvo. Na kroni so bili ohranjeni ostanki pozlate, ki se omenja tudi v pisnih virih ob predhodnjih restavratorskih posegih. Konservatorsko restavratorski posegi na Marijinem znamenju bodo bolj podrobno predstavljeni v ločeni objavi.

Pri montaži smo ponovno namestili kamniti žari na profilirano polico kot je razvidno iz arhivskih fotografij, ko je znamenje stalo na prejšnji lokaciji ob glavni cesti. Zaradi odlomov vogalov sta bili vazi kasneje postavljeni na podest ob spomeniku. Pri montaži smo uporabili avtodvigalo, sicer je montaža potekala po klasičnem postopku polaganja kamna na svinec z uporabo malte iz naravnega hidravličnega apna in peska. Za ojačitev so bila uporabljena nerjaveča inox sidra. Tako steber kot kip Marije sta imela v spodnjem predelu obstojči luknji za vlivanje malte, ki smo ju s pridom ponovno uporabili pri montaži. Kamnito znamenje smo po končanih posegih premazali z algicidnim sredstvom.

Podest je bil očiščen in po vzoru originala dopolnjen z belim cementom in sivim in črnim kamnitim drobljencem. Da bi dobili ustrezno granulacijo smo pesek večje granulacije drobili ročno s kladivom. Končni izgled smo približali originalu s pranjem z mokro gobico.

Na podstavek je bila ponovno nameščena tudi napisana plošča, ki priča o predhodnjih restavratorskih posegih na znamenju.

Radlje ob Dravi

Pred in po konservatorsko- restavratorskih posegih

Ekipa ZVKDS Restavratorskega centra:

Vodja projekta: mag. Špela Govže

ZVKDS Restavratorski center: Robert  Kuret, Evgen Pezdirc, Igor Brozovič

Zunanji sodelavci: Viktorija Peternel, študentka restavratorstva ALUO, Jaka Jaklič, Davor Kuret, Viba d.o.o., Avtoprevozništvo Jaklič

Rekonstrukcija manjkajočih delov: Denis Dražetić, študent kiparstva ALUO

Vodja oddelka za kamen in štukature, ZVKDS RC: mag. Nina Žbona

Strokovni nadzor:

Nina Nahtigal, ZVKDS OE Maribor

Novice

Relevantne informacije za lastnike zbrane na enem mestu.

21. 4. 2026

Šola prenove med prejemniki evropske nagrade za dediščino / nagrade Europa Nostra 2026: priznanje sodelovanju, znanju in prenosu izkušenj

PREBERI
Otvoritev Luške kapitanije
18. 3. 2026

Slavnostno odprtje prenovljenega kulturnega spomenika – Luška kapitanija

PREBERI
Gruberjeva palača postala novi dom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Ljubljana, 25. februar 2026 – Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je danes slovesno odprl nove prostore v Gruberjevi palači v Ljubljani. Eden najpomembnejših baročnih ambientov v Sloveniji je tako ponovno dobil izrazito javno poslanstvo – postal je osrednje upravno in strokovno središče nacionalne institucije za varstvo kulturne dediščine. Prostore sta odprla ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko in generalni direktor ZVKDS Jernej Hudolin. Ministrstvo za kulturo je za obnovo namenilo 370.000 evrov. Ministrica dr. Asta Vrečko je ob odprtju poudarila širši kontekst vlaganj v prostore zavoda: »V tem mandatu smo posebno pozornost namenili tudi prostorom in opremi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. ZVKDS je eden naših največjih javnih zavodov z razvejano mrežo enot po Sloveniji, restavratorskim in arheološkim oddelkom. Po selitvi Arhiva Slovenije smo baročno Gruberjevo palačo v Ljubljani namenili novi javni dejavnosti – Zavodu za varstvo kulturne dediščine, ob tem pa smo jo prenovili in uredili park spredaj. Preselili so se uprava in različne službe, ki bodo sedaj skupaj, prej pa so nekatere delovale v najetih prostorih. Lani smo zaključili energetsko sanacijo stavb območnih enot zavoda v Kranju in Ljubljani, letos pa še Luške kapitanije v Kopru, kamor bomo preselili območno enoto v Piranu. S tem ohranjamo dediščino in ustvarjamo boljše pogoje za delo in zaposlene.« Generalni direktor je poudaril, da bo združitev ključnih služb ZVKDS pod eno streho prinesla racionalizacijo stroškov, boljšo komunikacijo, učinkovitejše delovne procese in večjo povezanost zaposlenih. »Namesto na petih lokacijah v Ljubljani bomo sedaj delovali na treh – Gruberjeva palača je postala srce našega delovanja.« V nagovoru je izpostavil pomen simbolne in vsebinske vrnitve stroke v prostor, ki je bil že ob svojem nastanku namenjen znanosti in raziskovanju: »Danes smo se zbrali v enem najdragocenejših baročnih ambientov v Sloveniji. To ni le arhitekturni biser. To je prostor znanja, raziskovanja, ustvarjalnosti in dediščine, ki je skozi stoletja oblikoval našo identiteto.« Ob tem je dodal: »Verjamemo, da s svojim prihodom v palačo nadaljujemo večstoletni duh raziskovanja, ustvarjalnosti in odgovorne skrbi za dediščino.« In poudaril simbolno razsežnost odprtja: »To ni le logistična pridobitev. To je simbolna gesta: varuhi kulturne dediščine delujemo v prostoru, ki je vrhunski kulturni spomenik. S tem smo se postavili ob bok številnim evropskim spomeniškim službam, ki imajo sedež v izjemnih historičnih stavbah.« Zgodovina prostora znanja Gruberjevo palačo je v drugi polovici 18. stoletja zasnoval jezuit, arhitekt in znanstvenik Gabriel Gruber kot sedež jezuitskega kolegija. Že od začetka je bila zamišljena kot prostor znanja, raziskovanja in poučevanja. V njej so delovali številni znanstveniki, med njimi tudi Jurij Vega, eden najvidnejših slovenskih matematikov in astronomov. Palača je ohranila izjemne arhitekturne in umetnostne elemente, med njimi monumentalno ovalno stopnišče in bogato poslikano kapelo, ter ostaja eden ključnih baročnih spomenikov v Ljubljani.
25. 2. 2026

Gruberjeva palača postala novi dom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije

PREBERI

Išči po strani ZVKDS