Konservatorski cilj prenove spomenika je bila predstavitev izvirnega stanja zgodnje baročne arhitekture tipične za beneške javne ustanove.
Pomemben zgodovinski stavbni kompleks znan kot Collegio dei Nobili stoji v jedru historičnega mesta Koper in izstopa v arhitekturnem oblikovanju stavbne strukture stanovanjskih in javnih zgradb mesta. Osrednjo zgradbo glavnega trakta dopolnjujeta prečno postavljeni nižji krili na vzhodni in zahodni strani tako, da tvorijo tlorisno zasnovo v obliki črke U z notranjim atrijem v sredini. Južno stranico kompleksa je prvotno zapirala Marijina cerkev (S. Maria Nuova), ob koncu 60. let 20. stol. je bila na njenem mestu zgrajena telovadnica. Simetrično zasnovan arhitekturni kompleks pred pročeljem glavnega trakta, ki je orientiran proti severu, obdaja ulični zid z vhodnim vrtnim portalom. Arhitekturni kompleks je bil zgrajen za pedagoško dejavnost, ki je vključevala tudi nastanitev učencev. Postavitev zgradb Collegia dei Nobili in njegova orientacija proti severu je premišljena, načrtovana tako, kot je za šolski kompleks primerno.
Po odredbi Beneškega senata je bila s pomočjo državnih sredstev leta 1612 v Kopru ustanovljena prva javna šolska ustanova, ki je v začetku delovala kot laično semenišče (Seminario). Delovanje seminarja so finančno podprli mestni uradi, javne ustanove in premožne plemiške družine, saj so v šolski ustanovi izobraževali svoje otroke. Kvalitetno izobraževanje so zagotavljali izjemni profesorji in teologi patri somaski (Padri somaschi), ki so s sodobnim izobraževanjem po didaktičnem programu dosegali raven, ki je omogočala vpis na padovansko univerzo.
Kustodinja Loredana Sabaz in dr. Mojca Marja Kovač odgovorna konservatorka pred glavnim vhodom v šolo
Revitaliziran z zidom obdan vrt z dvoriščem, ki se razprostira pred glavno vhodno fasado predstavlja osrednjo vrtno ureditev z mediteranskim zelenjem.
Izobraževanje v seminarju se je tako razmahnilo, da se je kmalu pokazala potreba po primerni in dovolj veliki stavbi, ki bi služila izvajanju izobraževanja in bivanja učencev kot tudi pedagogov. Dovoljenje za postavitev stavbe semenišča je izdal beneški dož Domenico Contarini leta 1674 in v naslednjem letu je koprski podestat in kapitan Lorenzo Donato pričel z zbiranjem sredstev. Leta 1678 je koprski podestat Angelo Morosini kupil nekaj hiš ob Marijini cerkvi in kmalu pričel z gradnjo povsem novega šolskega kompleksa. Podestat se je posvetil tej nalogi in si prizadeval priskrbeti še druge vire financiranja projekta gradnje in izobraževanja, zato je za to nalogo pridobil nekaj premožnih koprskih družin. Gradnjo današnjega stavbnega kompleksa so pričeli ob koncu 17. stol. in predstavlja najstarejšo šolsko arhitekturo v Sloveniji. Nova šolska stavba je sprejela prve učence leta 1683, a do konca prvega desetletja 18. stoletja šola še ni bila popolnoma zgrajena. Izobraževanje v novi šolski stavbi so vodili odlični pedagogi iz vrst skolopov (Padri delle scuole pie).
Šolska inštitucija je bila izjemno pomembna za Istro, njen sloves je segal tudi v Dalmacijo. S kvalitetnim izobraževanjem se je šolska inštitucija uveljavila kot pomemben dejavnik kulturnega in humanističnega življenja v Kopru.
Prenova
Celovita prenova šolskega kompleksa, zaključena poleti 2025, obsega šolsko poslopje vključno z notranjim dvoriščem – atrijem, vhodno dvorišče z vrtom in obnovljeno stavbo telovadnice v pritličju, ki je nadzidana za nadstropje. Načrtovanje celovite obnove stavbnega kompleksa šole se je s pripravo projektne dokumentacije pričelo že pred skoraj desetletjem. Namen obnovitvenih del je bil zagotoviti boljše pogoje poučevanja v osnovni šoli Pier Paolo Vergerio il Vecchio in gimnaziji Gian Rinaldo Carli ter obnoviti že obstoječo telovadnico zgrajeno pred približno petdesetimi leti.
V letu 2023 so stekla gradbena dela celovite prenove šolskega kompleksa. Temeljni cilj konservatorskih posegov na tem pomembnem kulturnem spomeniku lokalnega pomena je predstavitev izvirnega stanja arhitekture, ki jo glede na obstoječe in novo odkrite stilne značilnosti lahko uvrstimo med zgodnjebaročne primere beneške arhitekture, kjer so obenem še vedno prisotne tudi humanistične oziroma poznorenesančne značilnosti, tipične za beneške javne ustanove. Poudarjene so vrednote humanizma, med katerimi izstopa minimalistična dekoracija ostenja s poudarjeno zasnovo konstrukcij arhitekture v značilnih razmerjih oziroma kánonih.
Atrij pred prenovo
Šola je bila temeljito obnovljena v začetku 70. let prejšnjega stoletja, vendar ta obnova ni predstavljala gradbenega posega, ki bi upošteval spomeniške vrednote arhitekture. S sodobno prenovo šolskega kompleksa so nekateri najpomembnejši prostori ponovno pridobili svojo izvirno podobo. Gre za povrnitev arhitekturnih historičnih vrednot dveh reprezentančnih prostorov šole: notranjega atrija in glavne dvorane.
Med arheološkimi raziskavami v atriju so bili najdeni ostanki predhodnega tlaka vključno s fragmenti kanalete, ki je potekala po obodu atrija. Pokazal se je originalen nivo pohodne površine s tlakom, kar še dodatno potrjujejo obstoječe baze pilastrov atrija. V času prejšnje obnove je bil v atriju položen nov kamniti tlak tako, da baze pilastrov niso bile vidne, saj so bile skrite v tlaku. Današnji tlak atrija je nov, izdelan iz belega kamna in položen po analogijah sorodnih arhitekturnih rešitev kot to določa sodobna konservatorska doktrina. Na vseh treh notranjih fasadah v atriju je bil odstranjen omet z dodatkom cementa, ki je bil izveden v času prejšnje obnove. Vse tri notranje fasade atrija imajo nov apneni omet, ki je izdelan na klasičen način in je primeren za historično arhitekturo obdobja gradnje stavbe. Posebno zanimivost predstavlja zaključni konzolni venec vseh treh fasad atrija, saj je bil s predhodnim sondiranjem med konzolami odkrit opečno obarvan omet, ki je prezentiran.
Notranjemu atriju, ki predstavlja osrednji povezovalni prostor, je bil povrnjen reprezentančni pomen.
Med arheološkimi raziskavami v atriju so bili najdeni ostanki predhodnega tlaka vključno s fragmenti kanalete, ki je potekala po obodu atrija.
Posebno zanimivost predstavlja zaključni konzolni venec vseh treh fasad atrija, saj je bil s predhodnim sondiranjem med konzolami odkrit opečno obarvan omet.
V obnovo šolskega kompleksa je bila zajeta tudi knjižnica in didaktični predmeti, med katerimi so različni pripomočki za ponazoritev fizikalnih, astroloških in matematičnih pojavov, pa tudi naravoslovni primerki eksotičnih živali, ki so jih uporabljali pri poučevanju in predstavljajo muzejsko in knjižnično dediščino.
Celovita prenova šolskega kompleksa predstavlja pomemben prispevek za zgodovino mesta, predvsem gre za pomen, ki ga je imela javna šolska ustanova v zgodovini. V tej ustanovi so se šolali pomembni posamezniki in zgodovinske osebnosti, med katerimi je tudi znani glasbenik in violinist Giuseppe Tartini. V letošnjem letu se celovita prenova šolskega kompleksa zaključuje in ob tem obeležujemo tudi častitljivo 350. obletnica šolskega kompleksa Collegia dei Nobili v Kopru, saj se je gradnja pričela 29. septembra 1675.
Avtorica se v svojem imenu in imenu ZVKDS zahvaljuje vsem sodelujočim ustanovam Mestni občini Koper in Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje ter sodelavcem na projektu.
Besedilo: dr. Mojca Marjana Kovač
Fotografije: arhiv ZVKDS in arhiv Collegio dei Nobili
