Med evropskimi prvaki

v natečaju Mladi raziskovalci evropske dediščine (MRED)

Slovenija od leta 2021 sodeluje v natečaju Mladi raziskovalci evropske dediščine (MRED), ki spodbujanja skupine otrok in mladostnikov (6 let do 17 let) k ustvarjalnemu raziskovanju, odkrivanju, spoznavanju in razumevanju kulturne dediščine v lokalnem in širšem evropskem prostoru. Skupni dediščini dajo svoj pečat in pogled.,

Na razpis za leto 2023 je prispelo več kot 160 navdušujočih del iz desetih držav.

Evropski zmagovalci so znani in ponosni sporočamo, da je bila Slovenija izjemno uspešna. Med petimi zmagovalnimi deli v vsaki kategorij, imamo zmagovalni deli v obeh kategorijah.

https://www.europeanheritagedays.com/Young-European-Heritage-Makers/Awards/2024

Evropski nagrajenci v mlajši kategoriji (6 let -10 let) so prvošolčki, bejeki, iz Osnovne šole Otočec, ki so si pod mentorstvom Andreje Strgar, postavili vprašanje, kaj je dediščina?

https://www.europeanheritagedays.com/node/427718

Evropski nagrajenci v starejši kategoriji (11 let – 17 let) so dijakinje Srednje šole Jesenice, ki so odlično predstavile slovensko čebelarsko tradicijo pod mentorstvom Tjaše Kocijančič. https://www.europeanheritagedays.com/node/427699

Dijakinje Jona, Eva, Tinkara, Gloria,  šolski računalničar Aleš Ravnikar in čebelar Erik Luznar in mentorica Tjaša Kocjančič.  Na gradu Kamnu v Begunjah na Gorenjskem.

 

Uradna razglasitev za mlajšo kategorijo (6 let -10 let) bo 24. maja 2024 preko spleta, ki se je bodo naši mladi zmagovalci udeležili in se imeli priložnost predstaviti.

Nagrajeni mladostniki v starejši kategoriji (11 let – 17 let) bodo meseca septembra obiskali Strasbourg.

ISKRENE ČESTITKE!

Novice

Relevantne informacije za lastnike zbrane na enem mestu.

Gruberjeva palača postala novi dom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Ljubljana, 25. februar 2026 – Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je danes slovesno odprl nove prostore v Gruberjevi palači v Ljubljani. Eden najpomembnejših baročnih ambientov v Sloveniji je tako ponovno dobil izrazito javno poslanstvo – postal je osrednje upravno in strokovno središče nacionalne institucije za varstvo kulturne dediščine. Prostore sta odprla ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko in generalni direktor ZVKDS Jernej Hudolin. Ministrstvo za kulturo je za obnovo namenilo 370.000 evrov. Ministrica dr. Asta Vrečko je ob odprtju poudarila širši kontekst vlaganj v prostore zavoda: »V tem mandatu smo posebno pozornost namenili tudi prostorom in opremi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. ZVKDS je eden naših največjih javnih zavodov z razvejano mrežo enot po Sloveniji, restavratorskim in arheološkim oddelkom. Po selitvi Arhiva Slovenije smo baročno Gruberjevo palačo v Ljubljani namenili novi javni dejavnosti – Zavodu za varstvo kulturne dediščine, ob tem pa smo jo prenovili in uredili park spredaj. Preselili so se uprava in različne službe, ki bodo sedaj skupaj, prej pa so nekatere delovale v najetih prostorih. Lani smo zaključili energetsko sanacijo stavb območnih enot zavoda v Kranju in Ljubljani, letos pa še Luške kapitanije v Kopru, kamor bomo preselili območno enoto v Piranu. S tem ohranjamo dediščino in ustvarjamo boljše pogoje za delo in zaposlene.« Generalni direktor je poudaril, da bo združitev ključnih služb ZVKDS pod eno streho prinesla racionalizacijo stroškov, boljšo komunikacijo, učinkovitejše delovne procese in večjo povezanost zaposlenih. »Namesto na petih lokacijah v Ljubljani bomo sedaj delovali na treh – Gruberjeva palača je postala srce našega delovanja.« V nagovoru je izpostavil pomen simbolne in vsebinske vrnitve stroke v prostor, ki je bil že ob svojem nastanku namenjen znanosti in raziskovanju: »Danes smo se zbrali v enem najdragocenejših baročnih ambientov v Sloveniji. To ni le arhitekturni biser. To je prostor znanja, raziskovanja, ustvarjalnosti in dediščine, ki je skozi stoletja oblikoval našo identiteto.« Ob tem je dodal: »Verjamemo, da s svojim prihodom v palačo nadaljujemo večstoletni duh raziskovanja, ustvarjalnosti in odgovorne skrbi za dediščino.« In poudaril simbolno razsežnost odprtja: »To ni le logistična pridobitev. To je simbolna gesta: varuhi kulturne dediščine delujemo v prostoru, ki je vrhunski kulturni spomenik. S tem smo se postavili ob bok številnim evropskim spomeniškim službam, ki imajo sedež v izjemnih historičnih stavbah.« Zgodovina prostora znanja Gruberjevo palačo je v drugi polovici 18. stoletja zasnoval jezuit, arhitekt in znanstvenik Gabriel Gruber kot sedež jezuitskega kolegija. Že od začetka je bila zamišljena kot prostor znanja, raziskovanja in poučevanja. V njej so delovali številni znanstveniki, med njimi tudi Jurij Vega, eden najvidnejših slovenskih matematikov in astronomov. Palača je ohranila izjemne arhitekturne in umetnostne elemente, med njimi monumentalno ovalno stopnišče in bogato poslikano kapelo, ter ostaja eden ključnih baročnih spomenikov v Ljubljani.
25. 2. 2026

Gruberjeva palača postala novi dom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije

PREBERI
28. 11. 2025

Prazgodovinske lovske megastrukture na Krasu – predstavitev

PREBERI
Razstava portreti koprskih škofov
7. 6. 2024

Odprtje razstave – Portreti koprskih škofov

PREBERI

Išči po strani ZVKDS