Kostanjevica na Krasu
Razglasitev Frančiškanskega samostana Kostanjevica za spomenik državnega pomena

Vabilo na predstavitev predloga.

Spoštovani!
Vabimo vas na predstavitev predloga za razglasitev Frančiškanskega samostana Kostanjevica za spomenik državnega pomena.
Predstavitev bo v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici, Škrabčeva ulica 1, 20. maja 2024 ob 17.uri.

Na območju Frančiškanskega samostana Kostanjevica v Novi Gorici se nahajajo štiri enote nepremične kulturne dediščine, vpisane v Register nepremične kulturne dediščine: Frančiškanski samostan, Cerkev Gospodovega oznanjenja Mariji na Kostanjevici, Grobnica Bourbonov in Škrabčeva knjižnica. Vse omenjene enote so z Odlokom  o razglasitvi kulturnih in zgodovinski spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Nova Gorica (Uradno glasilo (Gorica), št. 8/85-275) razglašene za spomenike lokalnega pomena.

Po opravljenem strokovnem vrednotenju je Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Nova Gorica, pripravil Predlog za razglasitev Frančiškanskega samostana Kostanjevica za spomenik državnega pomena. Inventarno knjigo premičnin je v sodelovanju z ZVKDS pripravil Goriški muzej.

 

Novice

Relevantne informacije za lastnike zbrane na enem mestu.

Preberi več
Otvoritev Luške kapitanije
18. 3. 2026

Slavnostno odprtje prenovljenega kulturnega spomenika – Luška kapitanija

PREBERI
Gruberjeva palača postala novi dom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Ljubljana, 25. februar 2026 – Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je danes slovesno odprl nove prostore v Gruberjevi palači v Ljubljani. Eden najpomembnejših baročnih ambientov v Sloveniji je tako ponovno dobil izrazito javno poslanstvo – postal je osrednje upravno in strokovno središče nacionalne institucije za varstvo kulturne dediščine. Prostore sta odprla ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko in generalni direktor ZVKDS Jernej Hudolin. Ministrstvo za kulturo je za obnovo namenilo 370.000 evrov. Ministrica dr. Asta Vrečko je ob odprtju poudarila širši kontekst vlaganj v prostore zavoda: »V tem mandatu smo posebno pozornost namenili tudi prostorom in opremi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. ZVKDS je eden naših največjih javnih zavodov z razvejano mrežo enot po Sloveniji, restavratorskim in arheološkim oddelkom. Po selitvi Arhiva Slovenije smo baročno Gruberjevo palačo v Ljubljani namenili novi javni dejavnosti – Zavodu za varstvo kulturne dediščine, ob tem pa smo jo prenovili in uredili park spredaj. Preselili so se uprava in različne službe, ki bodo sedaj skupaj, prej pa so nekatere delovale v najetih prostorih. Lani smo zaključili energetsko sanacijo stavb območnih enot zavoda v Kranju in Ljubljani, letos pa še Luške kapitanije v Kopru, kamor bomo preselili območno enoto v Piranu. S tem ohranjamo dediščino in ustvarjamo boljše pogoje za delo in zaposlene.« Generalni direktor je poudaril, da bo združitev ključnih služb ZVKDS pod eno streho prinesla racionalizacijo stroškov, boljšo komunikacijo, učinkovitejše delovne procese in večjo povezanost zaposlenih. »Namesto na petih lokacijah v Ljubljani bomo sedaj delovali na treh – Gruberjeva palača je postala srce našega delovanja.« V nagovoru je izpostavil pomen simbolne in vsebinske vrnitve stroke v prostor, ki je bil že ob svojem nastanku namenjen znanosti in raziskovanju: »Danes smo se zbrali v enem najdragocenejših baročnih ambientov v Sloveniji. To ni le arhitekturni biser. To je prostor znanja, raziskovanja, ustvarjalnosti in dediščine, ki je skozi stoletja oblikoval našo identiteto.« Ob tem je dodal: »Verjamemo, da s svojim prihodom v palačo nadaljujemo večstoletni duh raziskovanja, ustvarjalnosti in odgovorne skrbi za dediščino.« In poudaril simbolno razsežnost odprtja: »To ni le logistična pridobitev. To je simbolna gesta: varuhi kulturne dediščine delujemo v prostoru, ki je vrhunski kulturni spomenik. S tem smo se postavili ob bok številnim evropskim spomeniškim službam, ki imajo sedež v izjemnih historičnih stavbah.« Zgodovina prostora znanja Gruberjevo palačo je v drugi polovici 18. stoletja zasnoval jezuit, arhitekt in znanstvenik Gabriel Gruber kot sedež jezuitskega kolegija. Že od začetka je bila zamišljena kot prostor znanja, raziskovanja in poučevanja. V njej so delovali številni znanstveniki, med njimi tudi Jurij Vega, eden najvidnejših slovenskih matematikov in astronomov. Palača je ohranila izjemne arhitekturne in umetnostne elemente, med njimi monumentalno ovalno stopnišče in bogato poslikano kapelo, ter ostaja eden ključnih baročnih spomenikov v Ljubljani.
25. 2. 2026

Gruberjeva palača postala novi dom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije

PREBERI
Predavanja na 6th Mural Forum - Anita Kavčič Klančar RC ZVKDS
29. 10. 2025

National Foreign Expert Project “Research on Conservation and Restoration of Murals

PREBERI

Išči po strani ZVKDS

Prijava na občasnik

+386 1 234 31 00

Poljanska cesta 40, 1000 Ljubljana

Prijava na občasnik

+386 1 234 31 00

Poljanska cesta 40, 1000 Ljubljana