Hiša med morjem in mestom

Prvotna funkcija današnje stavbe, imenovane »Luška kapitanija«, kot javna beneška upravna stavba, je bila namenjena upravi pristanišča. Zato je postavljena izven mestnega jedra na robu območja nekdanjega beneškega pristanišča. Na podlagi risbe Franciscejskega katastra je razvidno, da je bila tlorisna zasnova upravne pristaniške stavbe v obliki črke H, stala pa je nekoliko bolj proti kopnem.

Današnja enonadstropna stavba ima skoraj kvadratno tlorisno zasnovo, postavljena je v prostoren prostor pristanišča in odlikuje jo v baročni tradiciji klasicistično oblikovana arhitektura z dvema dostopoma, glavnim z mestne strani in na nasprotni strani z morske strani, torej iz pristanišča. Enotno so obdelane vse štiri fasade. Stavba je obložena s klesanim belim istrskim kamnom, ki jo dopolnjuje klasicistično oblikovana arhitekturna členitev. V stavbo je vzidana napisna plošča z letnico 1713, napisom in grbom koprskega podestata Petra Grimanija, ki izhaja iz uglede beneške družine, katere člani so bili aktivni v pomorstvu in cerkvi ter imeli vidne politične funkcije v Beneški republiki.

Kot je iz za zdaj še skromnih zanesljivih virov razvidno, je najverjetneje današnja podoba stavbe posledica kasnejše predelave, kar je razvidno iz spremenjene tlorisne zasnove, kot tudi klasicistične arhitekturne podobe zunanjščine. Domnevati je mogoče, da je ohranjena napisna plošča z letnico 1713 bila postavljena na predhodni stavbi in so jo ob predelavi vključili v današnji arhitekturni koncept, ki bi lahko bil časovno vsaj za stoletje kasnejši. Historicistično oblikovana arhitektura, še posebej njena zunanjščina, potrjuje domnevni čas predelave. Odločitev, da so stavbo obložili z belim istrskim kamnom, je najverjetneje povezana z bližino morja in delovanjem soli, saj je kamen najbolj odporen na raznovrstne vremenske vplive ob morju.

Za obnovo, ki trenutno poteka, je Ministrstvo za kulturo letos zagotovilo 410.000 evrov. S tem želijo spodbuditi ohranjanje bogate pomorske in arhitekturne dediščine mesta ter prispevati k njegovi kulturni revitalizaciji.
Projekt bo pomembno prispeval k oživitvi kulturne podobe Kopra in hkrati okrepil sodelovanje med državnimi in lokalnimi institucijami pri varovanju kulturne dediščine.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Piran, se bo leta 2026 preselil v prenovljeno stavbo, kjer je v pritličnem delu predvidena svetovalna pa tudi razstavna oziroma predstavitveno-strokovna vsebina, namenjena  tako lokalni skupnosti kot obiskovalcem mesta.

Arhitekturna zasnova prenovljenih prostorov zasleduje cilj približati delo konservatorjev in restavratorjev širši javnosti ter okrepiti zavedanje o pomenu varovanja kulturne dediščine.