Prenova dvorca Mahrenberg in parka, 2024 in 2026

Avtorji besedila: Nina Nahtigal, Mihela Kajzer, Miran Krivec in Seta Kurelac, ZVKDS OE Maribor.

Zgodovina dvorca in parka

Konec 17. stoletja, ko je propadel stari grad na hribu Kamen, so v dolini iz nekdanje grajske pristave uredili t.i. Spodnji grad – danes dvorec Mahrenberg. Na upodobitvi Johannesa Clobucciaricha iz začetka 17. stoletja je dvorec prikazan kot dvo- in trinadstropna stavba s podkvasto zasnovo, na upodobitvi G. M. Vischerja iz leta 1681 pa kot dvonadstropna stavba s štirimi trakti okoli notranjega dvorišča. Na franciscejskem katastru iz leta 1825 ga prepoznamo v tlorisni zasnovi kot objekt s podkvasto zasnovo obdano s parkom, na arhivskem načrtu iz leta 1828 pa sta prikazana le še dva trakta.

Danes je dvorec nadstropna stavba v obliki črke L (ohranjena sta severni in zahodni trakt), ki jo pokriva strma opečna dvokapna streha. V stavbo vodi mogočen renesančen portal iz leta 1666, izdelan iz peščenjaka in domnevno prenešen iz radeljskega samostana pred ali po II. svetovni vojni.  Nad portalom je marmorna plošča z grboma Siegfrieda Mahrenberškega in opatinje samostana dominikank Marije Ivane Linzer.

Dvorec obdaja park zasnovan v 18. stoletju in oblikovan v krajinskem slogu. Rastlinski fond obsega več vrst jelke, duglazijo, klek, rdeči hrast, platano, rdečo bukev, tiso, zeleni bor, dob, rdeči bor idr. Domnevamo, da so najstarejša drevesa v današnjem parku še iz časa druge polovice 19. stoletja. Razen eksotičnih dreves so dajale v preteklosti parku čar tudi cvetnice, ki so krasile gredice ob peščenih poteh. Ob dvorcu je bil postavljen tudi rastlinjak, v katerem so gojili cvetje.

Prenova dvorca in parka

Osrednji konservatorski izziv celovite prenove je bil, kako deloma degradiran in deloma opuščen dvorec s premišljenim umeščanjem novih posegov prilagoditi sodobni uporabi, hkrati pa prepoznati in ohraniti tiste elemente, ki pričajo o njegovem zgodovinskem razvoju ter ohraniti njegovo historično substanco.

ZVKDS, Območna enota Maribor, je na podlagi preučitve dostopnih virov oblikoval konservatorska izhodišča s poudarkom na ohranjanju stavbne substance in varovanih sestavin. S premišljenim usklajevanjem konservatorskih zahtev, projektnih rešitev (Arrea d.o.o.) in gradbenih posegov so bili nato ključni arhitekturni elementi ohranjeni, stavba pa konstrukcijsko utrjena, tehnično posodobljena in prilagojena novim vsebinam.

Na zunanjščini so v pritličju severnega trakta odprte in zastekljene arkade, restavriran je  kamnit portal, vzhodno ob traktu je dodan prizidek z dvigalom in sanitarijami. Na severni fasadi severnega trakta je prišlo do večjih sprememb v osrednjem delu fasade in strešine, kjer so bili korigirani neustrezni posegi v preteklosti in vzpostavljeno primarno stanje, z večjo okensko odprtino pa je  odprt pogled proti samostanu. Na vseh fasadah dvorca je ustrezno poenotena velikost in delitev okenskih odprtin, nameščeno je leseno stavbno pohištvo s primarno delitvijo okenskih kril, obnovljen je fasadni ovoj.

V notranjščini je vzpostavljena primarna tlorisna ureditev, ki sledi zgodovinski zasnovi dvorca. Ohranjeni so oboki, nameščeni so primerni historični tlaki in stavbno pohištvo. Restavratorske sondažne raziskave so v posameznih prostorih potrdile prisotnost posameznih plasti poslikav iz različnih obdobij, ki smo jih ohranili in konservirali, mestoma prezentirali. Prezentirani so tudi primarni ometi in nekateri pomembni detajli (okno v pritličju, kamnit detajl nad vratci za peči ipd.).

Zemeljske posege pod hodno površino v dvorcu in okoli njega so spremljale arheološke raziskave (Arheoterra d.o.o.), ki pa tudi zaradi številnih preteklih predelav pritličnih prostorov in infrastrukturnih gradbenih posegov žal niso pokazale pomembnejših ostalin starejših gradbenih in bivanjskih aktivnosti.

V parku so se posegi v preteklosti izvajali stihijsko, z aktualno prenovo pa so neustrezne zasaditve in grajeni elementi odstranjeni, park v krajinskem slogu pa v celoti ohranjen. Na zahodni strani parka, neposredno ob dvorišču dvorca, je dodan prireditveni prostor.

V dvorcu so bili pred prenovo v nadstropju prostori izpostave Koroškega pokrajinskega muzeja in stanovanjski prostori, prostori pritličja pa so bili prazni oziroma so imeli neustrezno namembnost. Po obnovi je dvorec namenjen Kulturnemu in gozdnemu središču zgornje Dravske doline kot sodoben interaktivni muzej, kulturno prizorišče in osrednji prostor družbenega dogajanja v kraju.