Študija je bila osredotočena na uporabo mikrobioloških gojitvenih metod, fluorescenčne mikroskopije in standardnega sekvenciranja DNK za identifikacijo gliv, povezanih z nastankom različnih znakov propadanja na marmornem nagrobniku.
Identificirali smo skupno 21 izolatov gliv, med katerimi je bilo 16 plesni in 5 kvasovk. Ugotovili smo, da mesta na nagrobniku, ki so dobro zaščitena pred padavinami, vsebujejo višje koncentracije kserofilnih gliv v primerjavi z deli, ki so popolnoma ali delno izpostavljeni dežju. Na spomeniku so plesni iz rodov Cladosporium spp. in Alternaria spp. tvorile črnosivo patino, medtem ko je rdeče obarvana kvasovka Rhodotorula babjevae povzročila temnordečo patino.
Več si lahko preberete v raziskovalnem članku avtorjev Janeza Kosela, Nejca Tomščiča, Mojce Mlakar in Polonce Ropret.
https://heritagesciencejournal.springeropen.com/articles/10.1186/s40494-024-01527-4
Porazdelitev identificiranih rodov gliv po vzorčenih mestih (CFU/dm2) in v zraku, vzorčenem za grobnico (CFU/m3).
