Mariborski rotovž
Ob doslejšnjih restavratorskih sondažnih delih so bili v nadstropju na dvoriščni fasadi severne stene rotovža na arkadnem hodniku pod beleži odkriti grafiti, raznovrstni krajši rokopisni napisi, predvsem v latinščini in nemščini, katerih datacije segajo od 16. do 19. stoletja.
Center Rotovž, v katerem bodo domovali osrednja enota Mariborske knjižnice, Umetnostna galerija Maribor in art kino, naj bi zaživel konec leta. Pri kompleksni prenovi tega pomembnega kulturnega spomenika 2022-2026 sodeluje konservatorska svetnica dr. Eva Sapač iz OE Maribor ZVKDS, avtorica prispevka, ki ga objavljamo v nadaljevanju.
Mariborski rotovž
Mariborski rotovž, ki je bil zgrajen do leta 1565, velja za izjemno arhitekturo italijanskih utrdbenih mojstrov pod vodstvom Domenica dell Allia in Petra Antonia Pigrata in je primerljiv z graškima deželno in nekdanjo mestno hišo.
Ob doslejšnjih restavratorskih sondažnih delih so bili v nadstropju na dvoriščni fasadi severne stene rotovža na arkadnem hodniku pod beleži odkriti grafiti, raznovrstni krajši rokopisni napisi, predvsem v latinščini in nemščini, katerih datacije segajo od 16. do 19. stoletja. Žal so močno poškodovani in pomena strokovnjakom, ki jih že preučujejo, ne bo lahko pojasniti.
V sobanah nadstropja rotovža so bili pod ometanimi ravnimi stropi odkriti renesančni tramovi z zelo kakovostno rezljanimi, delno simbolnimi vzorci, ki poleg že znanega pomena zunanje podobe izkazujejo tudi angažirano zasnovo notranjščine rotovža iz 60. tih let 16. stoletja.
Sondažna dela v notranjščini se bodo še nadaljevala. Izjemno je tudi odkritje, da je bila dvoriščna fasada, ki meji na Rotovški trg, prav tako ambiciozno zasnovana, kot glavna fasada, ki je osrednja stavba Glavnega trga. Parapetna ograja pod renesančnimi stebri arkad je bila namreč prvotno v celotni dolžini oblikovana kot balustradna ograja z vmesnimi rozetnimi slopiči, katerih edini je bil odkrit že ob obnovi v 50. letih 20. stoletja. Gre za skoraj enake detajle, kot na slavnem balkonu rotovža.
V renesančnih časih je bil torej pomen dovoza oziroma dostopa do rotovža iz strani Rotovškega trga vsekakor zelo reprezentančen. To odkritje je aktualno in povedno tudi v luči pomena Rotovškeg trga, ki je dolgo veljal za dvorišče in manj pomemben trg, sedaj pa bo, podobno kot v renesansi, trg zaživel tudi ob novih vsebinah.
Hiša glavni trg 15
V zvezi z obnovo je vredno omeniti prav tako izjemen spomenik, hišo Glavni trg 15, ki na vzhodu meji na rotovž in je z njim tudi povezana. Trinadstropna stavba v zazidalnem nizu je iz 15. stoletja (zgodnjerenesančni tramovni stropi) s triosno fasado iz 70. let 18. stoletja. Zadnja restavratorska sondažna dela v letih 2022 -2025 so prispevala k novim dognanjem.
Na glavni fasadi je bila na delih, ki so bili poškodovani, odkrita in dokumentirana poznogotsko-zgodnjerenesančna ornamentirana fasada iz 15. stoletja pod obstoječo, v 20. stoletju povečini rekonstruirano, a zelo kakovostno zasnovano fasado iz leta 1777. Slednja je izjemnega pomena za obličje glavnega trga in bo s z značilno dekoracijo kitastega sloga, še naprej krasila mesto. V nadstropju glavne glavne fasade je bila med obnovo odkrita kamnita plošča z napisom in kronogramom (18?. stoletje). Konec leta 2022 je bila v notranjščini odkrita poslikava sten vzhodnih dveh soban v prvem in drugem nadstropju. Predvsem freske v drugem nadstropju so zelo kakovostne. Slogovno in motivično gre za profani interier, značilen primer klasicistične arhitekturno geometrijske kompozicije, ki deli celoten prostor na več segmentov. V osrednjem polju stropa je izveden štukiran motiv roccailla, kar kaže na ključno značilnost rokokoja in je bil nedvomno izveden sočasno s poslikavo notranjščine. Najpomembnejša značilnost poslikave pa so festoni ali girlande, ki se pojavljajo na več mestih v rumeno rjavem okru, kar učinkuje kot zlata barva. Gre torej za rokokojsko in klasicistično estetiko, ki se združujeta v prehodnem kitastem slogu in za redko ohranjeno neposredno povezavo z isto motiviko na fasadi, zato lahko govorimo o prenovi starejše, v osnovi zgodnjerenesančne hiše iz 15. stoletja v mestno »palačo« iz obdobja kitastega sloga v času vladavine Jožefa II.