Rotovške zgodbe nekoč in jutri

Pogovor, dediščina rotovškega trga

V sklopu cikla prireditev Rotovške zgodbe nekoč in jutri je v Mali dvorani LGM, 19. 1. 2026 ob 18.00 potekal Pogovor DEDIŠČINA ROTOVŠKEGA TRGA. Gostje pogovora so bile dr. Jerneja Ferlež, Jerneja Fischer Knap, dr. Eva Sapač, dr. Polona Vidmar.

Predstavnica ZVKDS OE Maribor dr. Eva Sapač, konservatorska svetnica (druga z desne),  ki je pristojna za projekt Center Rotovž, je odgovorila na vprašanje o tem, kakšno vlogo je pri spremembah Rotovškega trga imela spomeniškovarstvena stroka in tudi, kako se je ta skozi obdobja spreminjala. Pojasnila je, kakšen je bil koncept prenove v sredini 20. stoletja, ki je potekala pod vodstvom arhitekta Jaroslava Černigoja. V zaključnem delu pogovora je bilo zastavljeno aktualno in zelo pomembno vprašanje, kaj z vidika spomeniškovarstvene stroke in z vidika konservatorstva pomeni celostna preureditev trga, ki se približuje sklepni fazi in kakšna je konservatorska percepcija umeščanja moderne arhitekture v staro mestno jedro. Sapačeva je izpostavila, da bi bilo seveda najlažje razumeti, da bi spomeniška stroka a priori nasprotovala takšnim projektom, ker pa ni edini subjekt, ki odloča o tako pomembnem javnem interesu, kot je umeščanje več kulturnih vsebin in institucij v samo mestno jedro Maribora, je bilo potrebno veliko znanja in izkušenj ter odločnosti, da se projekt, ki je namenjen vsem, tudi uresniči. Občinstvo seznanila z zelo pomembnimi odkritji v okviru stavbno zgodovinskih raziskav rotovža in Hiše Glavni trg 15. Z gostjo Jernejo Fischer Knap, predstavnico arhitekturnega ateljeja Medprostor, ki projektira Center Rotovž in obnovo samega rotovža, sta pojasnili, da odlično sodelujejo, a vsekakor je že od vsega začetka potrebnega veliko napora za sprotno iskanje optimalnih rešitev umeščanja nove vsebine v spoj dediščine in sodobne arhitekturne zasnove.

Več o novih odkritjih…

 

Novice

Relevantne informacije za lastnike zbrane na enem mestu.

SAZU, publika na dogodku
11. 6. 2026

posvet Javno kiparstvo in njegovo ohranjanje: umetnostni, humanistični, družboslovni in materialni vidiki

PREBERI
Gruberjeva palača postala novi dom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Ljubljana, 25. februar 2026 – Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je danes slovesno odprl nove prostore v Gruberjevi palači v Ljubljani. Eden najpomembnejših baročnih ambientov v Sloveniji je tako ponovno dobil izrazito javno poslanstvo – postal je osrednje upravno in strokovno središče nacionalne institucije za varstvo kulturne dediščine. Prostore sta odprla ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko in generalni direktor ZVKDS Jernej Hudolin. Ministrstvo za kulturo je za obnovo namenilo 370.000 evrov. Ministrica dr. Asta Vrečko je ob odprtju poudarila širši kontekst vlaganj v prostore zavoda: »V tem mandatu smo posebno pozornost namenili tudi prostorom in opremi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. ZVKDS je eden naših največjih javnih zavodov z razvejano mrežo enot po Sloveniji, restavratorskim in arheološkim oddelkom. Po selitvi Arhiva Slovenije smo baročno Gruberjevo palačo v Ljubljani namenili novi javni dejavnosti – Zavodu za varstvo kulturne dediščine, ob tem pa smo jo prenovili in uredili park spredaj. Preselili so se uprava in različne službe, ki bodo sedaj skupaj, prej pa so nekatere delovale v najetih prostorih. Lani smo zaključili energetsko sanacijo stavb območnih enot zavoda v Kranju in Ljubljani, letos pa še Luške kapitanije v Kopru, kamor bomo preselili območno enoto v Piranu. S tem ohranjamo dediščino in ustvarjamo boljše pogoje za delo in zaposlene.« Generalni direktor je poudaril, da bo združitev ključnih služb ZVKDS pod eno streho prinesla racionalizacijo stroškov, boljšo komunikacijo, učinkovitejše delovne procese in večjo povezanost zaposlenih. »Namesto na petih lokacijah v Ljubljani bomo sedaj delovali na treh – Gruberjeva palača je postala srce našega delovanja.« V nagovoru je izpostavil pomen simbolne in vsebinske vrnitve stroke v prostor, ki je bil že ob svojem nastanku namenjen znanosti in raziskovanju: »Danes smo se zbrali v enem najdragocenejših baročnih ambientov v Sloveniji. To ni le arhitekturni biser. To je prostor znanja, raziskovanja, ustvarjalnosti in dediščine, ki je skozi stoletja oblikoval našo identiteto.« Ob tem je dodal: »Verjamemo, da s svojim prihodom v palačo nadaljujemo večstoletni duh raziskovanja, ustvarjalnosti in odgovorne skrbi za dediščino.« In poudaril simbolno razsežnost odprtja: »To ni le logistična pridobitev. To je simbolna gesta: varuhi kulturne dediščine delujemo v prostoru, ki je vrhunski kulturni spomenik. S tem smo se postavili ob bok številnim evropskim spomeniškim službam, ki imajo sedež v izjemnih historičnih stavbah.« Zgodovina prostora znanja Gruberjevo palačo je v drugi polovici 18. stoletja zasnoval jezuit, arhitekt in znanstvenik Gabriel Gruber kot sedež jezuitskega kolegija. Že od začetka je bila zamišljena kot prostor znanja, raziskovanja in poučevanja. V njej so delovali številni znanstveniki, med njimi tudi Jurij Vega, eden najvidnejših slovenskih matematikov in astronomov. Palača je ohranila izjemne arhitekturne in umetnostne elemente, med njimi monumentalno ovalno stopnišče in bogato poslikano kapelo, ter ostaja eden ključnih baročnih spomenikov v Ljubljani.
25. 2. 2026

Gruberjeva palača postala novi dom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije

PREBERI
Servitski samostan, Koper
20. 5. 2024

Javna predstavitev poteka prenove Servitskega samostana v Kopru: Kako se rojeva nova zgodba servitskega samostana?

PREBERI

Išči po strani ZVKDS