Pred prenovo kranjske tržnice najprej arheološki vpogled v preteklost

Območje tržnice se nahaja v dveh arheoloških najdiščih in sicer  Kranj – Staroslovanska nekropola in Kranj – Arheološko najdišče Mestno jedro.

Kranj je bil poseljen od neolitika (okrog 4500 pr. n. št.) dalje, vse do današnjih dni. Gostota poselitve se je spreminjala, poznamo pa dva vrha poselitve in sicer v železni dobi (4. stoletje pr. n. št. – 1. stol. pr. n št.) in v pozni antiki oz. preseljevanju ljudstev in zgodnjem srednjem veku (od 4. stol. do 9./10. stoletja). Iz obeh obdobij poznamo tako naselbinske ostaline kot tudi grobišča. Železnodobno grobišče leži na terasi, kjer je danes Prešernov gaj, vse do avtobusne postaje, grobišče pozne antike in preseljevanja ljudstev pa poznamo iz Lajha, kjer je eno večjih evropskih grobišč iz tega obdobja, iz križišča pred železniško postajo in več manjših grobišč v okolici Kranja. V zgodnje srednjem veku (čas Slovanov, okoli sredine 8. stoletja) je okoli današnje cerkve sv. Kancijana, ki je bila takrat seveda manjša, imela pa je krstilnico (postavljeno že v 6. stoletju), povezano z to cerkvijo (kar priča o tem, da je bilo tu že takrat cerkveno središče), nastalo veliko pokopališče, ki je v svojem največjem obsegu segalo vse do Mestne hiše. Na tem mestu se je potem pokopavalo vse do konca 18. stoletja. Omeniti velja tudi kapelo Eghkov, zgrajeno okoli sr. 15. stoletja, vzhodno od krstilnice, ki je kasneje preurejena v (še eno) kostnico.

Na območju starega mestnega jedra Kranja je bilo opravljenih veliko arheoloških raziskav, ki so dala izredno zanimive podatke o poselitve SMJ, okoli farne cerkve pa se je izkopavalo v več etapah med leti 1953 pa vse do 2013, odkrita je bila glavnina grobišča oz. pokopališča, skupaj kar 2943 grobov, kar postavlja to grobišče med največja v vzhodnih Alpah in med največja v srednji Evropi. Zaradi pomankanja prostora, so ponekod grobovi zelo gosto nanizani, gostota je izredna predvsem na severni strani cerkve, kjer je bilo res malo prostora, tudi zaradi gradnje plemiškega dvorca družine Eghkov v  drugi polovici 15. stol. (današnji objekt Petrčkova hiša, Glavni trg 5).

Na območju tržnice lahko pričakujemo torej naselbinske ostaline iz prazgodovine, rimskega obdobja in pozne antike, grobišče od zgodnjega srednjega veka do srednjega veka (grobov iz novega veka tu ne pričakujemo, saj je bil tu postavljen že dvorec Egkhov in se zato na dvorišču ni več pokopavalo), srednjeveške in novoveške objekte ter moderno infrastrukturo in objekte, saj je bilo območje tržnice na vzhodni strani zazidano.

Če upoštevamo ugotovitve preteklih raziskav, lahko tu pričakujemo, v kolikor ni večjih poškodb plasti z kasnejšimi posegi, do 400 grobov, lahko se odkrije poznoantične bivanjske jame, posamezne jame iz rimskega in prazgodovinskega obdobja in srednjeveške objekte. Ker dvorišče ni bilo pozidano, menimo  da so arheološke ostaline dobro ohranjene, poškodovali so jih lahko samo moderni posegi (sajenje dreves in izkop kanalizacije). Ob vseh posegih bo zato potrebno izvesti arheološka izkopavanja.

V maju je predvidena izvedba arheološke raziskave v obliki strojnih testnih sond, s katerimi bomo točneje lahko določili, kakšna je ohranjenost arheoloških ostalin, na kateri globini se pojavijo grobovi in tako bomo bolj natančno opredelili obseg in metodologijo arheoloških raziskav, saj je arheologija taka veda, da dokler ne zakopljemo in ne raziščemo območja, ne moremo točno vedeti, kaj se skriva pod zemljo.