Kaj nas čaka na področju kulturne dediščine?

Novo poročilo CHARTER

Novo poročilo CHARTER razkriva prihodnje scenarije in z njimi povezane izzive, priložnosti in potrebe po znanju

The European Cultural Heritage Skills Alliance (CHARTER), ki jo financira Erasmus+, je izdala poročilo, ki ponuja strateški načrt za sektor dediščine, ko ta krmari v vse bolj zapleteni in nenehno razvijajoči se prihodnosti. Ta nova dobava predstavlja zaključno poročilo delovnega paketa 4 za analizo sektorske integrirane dinamike.

To poročilo, razvito na podlagi teoretičnih raziskav, anket in dogodka Think Tank, ki je septembra 2023 potekal v Berlinu s strokovnjaki s tega področja opisuje izzive, priložnosti, posledice za spretnosti in prihodnja delovna mesta ter potrebe po izobraževanju in usposabljanju, da bi obravnavalo:

• Geostrateška dinamika glede na to, kako dediščina vpliva na globalna razmerja moči. Čeprav lahko kulturna dediščina krepi identiteto in ponos skupnosti, jo je mogoče tudi izkoriščati ali usmeriti v uničenje. Hkrati lahko služi kot orodje za diplomacijo, sodelovanje ter gospodarski in družbeni razvoj.
• Podnebne spremembe v zvezi z dejavnostmi, ki jih poganja človek in vse bolj vplivajo na kulturno dediščino. Ekstremni vremenski dogodki, kot so dvigovanje morske gladine in vročinski valovi, povzročajo znatno škodo zgodovinskim krajem in ne ogrožajo le izgube kulturnih znamenitosti, ampak tudi vplivajo na delovna mesta in gospodarstvo.
• Krožno gospodarstvo, ki se nanaša na uporabo izdelkov, materialov in virov čim dlje z minimalnimi odpadki. Ta pristop ne le zmanjšuje vplive na okolje, ampak tudi spodbuja inovativnost in konkurenčnost. V sektorju kulturne dediščine krožno gospodarstvo podpira ohranjanje in ponovno uporabo zgodovinskih zgradb, artefaktov in praks. Ukrepi, kot so vzdrževanje, popravilo in obnova, pomagajo zmanjšati količino odpadkov, medtem ko lahko tradicionalne obrti in tehnike navdihnejo trajnostne rešitve, ki spoštujejo tako okolje kot kulturne vrednote.
• Digitalne tehnologije v zvezi z digitalnim premikom, ki je spremenil način dostopa do kulturne dediščine, njene izkušnje in ohranjanja. S podporo politik EU, kot je digitalna agenda, in pobud, kot je Europeana, te tehnologije, vključno z umetno inteligenco in poglobljenimi izkušnjami, naredijo dediščino dostopnejšo in jo je lažje ohraniti. Ker postaja družba bolj digitalna, morajo organizacije za dediščino sprejeti te tehnologije, da pritegnejo prihodnje občinstvo in zagotovijo ustreznost.

Poročilo izdaja jasne pozive k ukrepanju, pri čemer poudarja pomen sprejemanja inovacij, trajnosti in medsektorskega sodelovanja. Poročilo poudarja potrebo po proaktivni obravnavi in ​​prilagajanju analiziranih prihodnjih scenarijev ter zagotavlja potrebne spremembe za določitev podlage za prehod. Na podlagi orodij in analiz CHARTER poročilo poziva k sprejetju novega modela vrednostne verige za dediščino, razvoju novih ponudb učnih načrtov za pripravo sektorja na prihodnost in sprejetju novega okvira kompetenc za spretnosti.
Po celostnem pristopu poročilo služi kot načrt za oblikovalce politik, institucije in strokovnjake ter jih vodi skozi izzive in priložnosti prihodnjih desetletij, da bi zagotovili odpornost in trajnost kulturne dediščine v Evropi.

Ali ste opremljeni za prihodnje potrebe? Nadaljujte z branjem celotnega poročila v razdelku z rezultati na spletnem mestu CHARTER in pridobite konkretne vpoglede in priporočila za soočanje s trenutnimi in prihodnjimi izzivi sektorja.

• Več o CHARTER Alliance: https://charter-alliance.eu/
• Naročite se na novice: https://bit.ly/newsletter-CHARTER

O PROJEKTU
CHARTER, European Cultural Heritage Skills Alliance, združuje in predstavlja celoten spekter sektorja kulturne dediščine v Evropi. 47 projektnih partnerjev si prizadeva pokazati vrednost kulturne dediščine in ustvariti prožen in odziven sektor.
CHARTER si prizadeva za ustvarjanje trajne, celovite strategije, ki bo Evropi zagotovila potrebna znanja o kulturni dediščini za podporo trajnostnih družb in gospodarstev.
Projekt, ki ga financira Erasmus+, načrtuje sedanje in prihodnje potrebe sektorja za premostitev vrzeli pomanjkanja znanj in spretnosti ter neusklajenosti med izobraževalnim in poklicnim področjem.

Novice

Relevantne informacije za lastnike zbrane na enem mestu.

Gruberjeva palača postala novi dom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Ljubljana, 25. februar 2026 – Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je danes slovesno odprl nove prostore v Gruberjevi palači v Ljubljani. Eden najpomembnejših baročnih ambientov v Sloveniji je tako ponovno dobil izrazito javno poslanstvo – postal je osrednje upravno in strokovno središče nacionalne institucije za varstvo kulturne dediščine. Prostore sta odprla ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko in generalni direktor ZVKDS Jernej Hudolin. Ministrstvo za kulturo je za obnovo namenilo 370.000 evrov. Ministrica dr. Asta Vrečko je ob odprtju poudarila širši kontekst vlaganj v prostore zavoda: »V tem mandatu smo posebno pozornost namenili tudi prostorom in opremi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. ZVKDS je eden naših največjih javnih zavodov z razvejano mrežo enot po Sloveniji, restavratorskim in arheološkim oddelkom. Po selitvi Arhiva Slovenije smo baročno Gruberjevo palačo v Ljubljani namenili novi javni dejavnosti – Zavodu za varstvo kulturne dediščine, ob tem pa smo jo prenovili in uredili park spredaj. Preselili so se uprava in različne službe, ki bodo sedaj skupaj, prej pa so nekatere delovale v najetih prostorih. Lani smo zaključili energetsko sanacijo stavb območnih enot zavoda v Kranju in Ljubljani, letos pa še Luške kapitanije v Kopru, kamor bomo preselili območno enoto v Piranu. S tem ohranjamo dediščino in ustvarjamo boljše pogoje za delo in zaposlene.« Generalni direktor je poudaril, da bo združitev ključnih služb ZVKDS pod eno streho prinesla racionalizacijo stroškov, boljšo komunikacijo, učinkovitejše delovne procese in večjo povezanost zaposlenih. »Namesto na petih lokacijah v Ljubljani bomo sedaj delovali na treh – Gruberjeva palača je postala srce našega delovanja.« V nagovoru je izpostavil pomen simbolne in vsebinske vrnitve stroke v prostor, ki je bil že ob svojem nastanku namenjen znanosti in raziskovanju: »Danes smo se zbrali v enem najdragocenejših baročnih ambientov v Sloveniji. To ni le arhitekturni biser. To je prostor znanja, raziskovanja, ustvarjalnosti in dediščine, ki je skozi stoletja oblikoval našo identiteto.« Ob tem je dodal: »Verjamemo, da s svojim prihodom v palačo nadaljujemo večstoletni duh raziskovanja, ustvarjalnosti in odgovorne skrbi za dediščino.« In poudaril simbolno razsežnost odprtja: »To ni le logistična pridobitev. To je simbolna gesta: varuhi kulturne dediščine delujemo v prostoru, ki je vrhunski kulturni spomenik. S tem smo se postavili ob bok številnim evropskim spomeniškim službam, ki imajo sedež v izjemnih historičnih stavbah.« Zgodovina prostora znanja Gruberjevo palačo je v drugi polovici 18. stoletja zasnoval jezuit, arhitekt in znanstvenik Gabriel Gruber kot sedež jezuitskega kolegija. Že od začetka je bila zamišljena kot prostor znanja, raziskovanja in poučevanja. V njej so delovali številni znanstveniki, med njimi tudi Jurij Vega, eden najvidnejših slovenskih matematikov in astronomov. Palača je ohranila izjemne arhitekturne in umetnostne elemente, med njimi monumentalno ovalno stopnišče in bogato poslikano kapelo, ter ostaja eden ključnih baročnih spomenikov v Ljubljani.
25. 2. 2026

Gruberjeva palača postala novi dom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije

PREBERI
18. 9. 2025

DEKD in TKD 2025 (27.9.-11.10.2025)

PREBERI
Predavanja na 6th Mural Forum - Anita Kavčič Klančar RC ZVKDS
29. 10. 2025

National Foreign Expert Project “Research on Conservation and Restoration of Murals

PREBERI

Išči po strani ZVKDS