Carpaccieva oltarna mojstrovina

Marija z Detetom na prestolu in s svetniki Ambrožem, Petrom, Frančiškom, Antonom Padovanskim, Klaro in Jurijem ter angeli glasbeniki

1518 leto

olje na platnu, 280 × 210 cm

signatura: VICTOR CARP [ATHIVS] VENET [VS]/MDXVIII

Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Piran

EŠD 3879

Slika, ki se vrača v Piran, je bila leta 2023 razstavljena v doževi palači v Benetkah na Carpaccievi retrospektivni razstavi z naslovom Vittore Carpaccio. Dipinti e disegni. Izvleček, ki ga predstavljamo  v nadaljevanju je iz kataloga razstave – Katalog: Vittore Carpaccio. Dipinti e disegni , urednik: Peter Humfrey, založba: Marsilio Arte, 352 strani. 

Oltarna slika, delo beneškega mojstra Vittoreja Carpaccia, je bila prvotno naslikana za glavni oltar frančiškanske cerkve v Piranu. V času druge svetovne vojne so jo prenesli v Italijo, kjer je kot tih pričevalec preteklosti ohranila dragocen spomin na umetniško in duhovno dediščino mesta.

Na sliki je  sveti Frančišek Asiški, zavetnik cerkve in reda, upodobljen na častnem mestu desno ob Devici Mariji. Ob njem stojita še dva pomembna frančiškanska svetnika – sveti Anton Padovanski in sveta Klara Asiška. Sveti Jurij, prikazan v oklepu, je bil očitno izbran kot zaščitnik mesta Pirana, kar potrjuje njegovo lokalno čaščenje. Leta 1787 so sliko iz glavnega oltarja prestavili v prazno oltarno nišo v levo stransko ladjo.

Kompozicija z Marijo in Detetom na prestolu, umeščena v monumentalno arhitekturno ložo in obkrožena s simetrično razporejenimi svetniki ter angeli, predstavlja značilen tip oltarne slike, ki se je v beneškem slikarstvu uveljavil že štiri desetletja pred letom 1518. Delo odlikuje visoka stopnja formalne urejenosti in ikonografske premišljenosti.

Carpaccio je sliko zasnoval z izjemno pozornostjo do detajlov: stopnice, ki vodijo k Marijinemu prestolu, so geometrično natančno oblikovane; v središču kompozicije stoji klasična vaza all’antica z upodobitvijo rimskega cesarja v medaljonu; plašč svetega Ambroža je bogato izvezen, oklep svetega Jurija pa natančno izrisan. Med angeloma izstopa glasbenik, ki uglašuje lutnjo – motiv, ki ohranja liričnost in čar umetnikovih zgodnejših del.

Od ustanovitve cerkve v začetku 14. stoletja so frančiškani uživali močno podporo domačinov, ki so prispevali številne pobožne darove. Oltarna slika in pripadajoči kamniti elementi, skoraj zagotovo naročeni ob 200-letnici ustanovitve samostana, so bili financirani prav iz teh darov. Arhivski viri pričajo, da se je projekt začel že leta 1502 z naročilom kamnoseških del. V istem letu je brivec Mojster Jurij (»maestro Zorzi«) daroval izjemen znesek 121 dukatov za izdelavo naslikanega oltarja – njegova donacija dodatno pojasnjuje vključitev sv. Jurija med upodobljene svetnike.

Tesna povezava med kompozicijo, upodobljenim zavetnikom mesta in arhitekturnim ambientom cerkve potrjuje domnevo, da je Carpaccio pred začetkom dela Piran obiskal osebno. Njegova slika ni le umetniški predmet, temveč premišljeno zasnovana prostorska intervencija, ki združuje teološki pomen, lokalno identiteto in mojstrsko izvedbo.

Konservatorsko-restavratorske aktivnosti

Restavratorski center ZVKDS je leta 2018 sodeloval pri izvedbi izbranih neinvazivnih preiskav na oltarni sliki iz frančiškanske cerkve v Piranu. Rezultate analiz je istega leta na simpoziju Carpaccio v Piranu predstavil dr. Gianluca Poldi, priznani strokovnjak za optične metode in sodelavec laboratorija Visual Art Centre Univerze v Bergamu. V predavanju z naslovom Tehnične posebnosti in ekonomski razlogi? Nekaj preudarkov o Carpacciu v luči analize oltarne slike iz Pirana je osvetlil tehnične značilnosti umetnine ter njeno širšo zgodovinsko in materialno ozadje.

V letu 2025 bo tehnična ekipa Restavratorskega centra prevzela celovito odgovornost za strokovno rokovanje z umetnino ter njeno natančno umestitev v oltarno nišo. Prevzem slike in njen prenos v cerkveni prostor, predviden za začetek septembra, predstavlja zahtevno logistično nalogo z usklajenim delovanjem znotraj ekipe ter natančno koordinacijo z zunanjimi partnerji. Po začasni postavitvi slike v cerkvi, kjer bo na ogled lokalni skupnosti, bo umetnina prenesena v Ljubljano.

Za dolgoročno ohranjanje, ustrezno hranjenje in poglobljeno razumevanje Carpacciove umetnine je nujno temeljito poznavanje uporabljenih materialov ter zgodovinskih okoliščin njenega nastanka. Slika bo podvržena natančnemu strokovnemu pregledu, ki bo vključeval vrsto neinvazivnih preiskav in visoko ločljivostno fotografiranje. Pri tem bomo uporabili vrsto specialnih orodij – od mikroskopov in različnih svetlobnih virov do preciznih merilnih inštrumentov. Zaradi zahtevnosti postopkov bo pregled izveden v laboratorijskih pogojih, kjer so zagotovljeni optimalni tehnični in varnostni standardi.

Na podlagi strokovnega pregleda bomo pripravili Preliminarno poročilo o stanju umetnine, ki bo služilo kot osrednji dokument za načrtovanje nadaljnjih aktivnosti. Poročilo bo  temeljna kartoteka umetnine – zbirka podatkov, ki bo omogočala natančno spremljanje njenega stanja skozi čas in služila kot referenčni vir podatkov za prihodnje generacije.

V Ljubljano bo s sliko prenesen tudi okrasni okvir, ki bo – čeprav ni originalen – učinkovito ščitil robove slike med rokovanjem, razstavljanjem in hranjenjem. Okvir bo konserviran in restavriran. Zadnjo stran slike bomo pred montažo v oltarno nišo zaščitili z namensko leseno ploščo, ki bo umetnino varovala pred prahom, mikroorganizmi, umazanijo s sten ter v veliki meri tudi pred nihanji relativne zračne vlage.

Slika in oltarna niša bosta pred montažo ustrezno pripravljeni. Na podlagi dolgoletnih izkušenj bomo izdelali prilagojene nosilce, ki bodo nameščeni v nišo in na zadnjo stran slike. Pri montaži dosledno upoštevamo smernice preventivne konservacije. Posebna pozornost bo namenjena zagotavljanju kroženja zraka, ki je ključno za preprečevanje nastanka kondenzacije – ta namreč lahko resno ogrozi materiale, iz katerih je umetnina sestavljena.