nagrada

Šola prenove je dobitnica nagrade EUROPA NOSTRA 2026

Projekt Šola prenove, ki povezuje ključne strokovne in izobraževalne institucije na področju varstva kulturne dediščine v Sloveniji, je letošnji prejemnik evropske nagrade za dediščino/nagrade Europa Nostra 2026 v kategoriji Izobraževanje, usposabljanje in veščine. Gre za najvišje evropsko priznanje na področju kulturne dediščine, ki ga podeljujeta Evropska komisija in organizacija Europa Nostra. Letos je nagrado prejelo 30 izjemnih projektov in posameznikov iz 18 držav, izbranih med 261 prijavami iz 40 evropskih držav.

Med nagrajenci je tudi Šola prenove, program neformalnega izobraževanja, ki je bil leta 2015 vzpostavljen na pobudo Združenja zgodovinskih mest Slovenije v partnerstvu Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter Srednje gradbene, geodetske, okoljevarstvene šole in strokovne gimnazije Ljubljana. Šola prenove vsa leta sistematično razvija prenos mojstrskih znanj, starih obrti in spretnosti, potrebnih za kakovostno prenovo dediščine skozi izobraževanje, neposredno delo na terenu, ter preko povezovanja različnih strok in generacij.

Dediščina kot prostor učenja in sodelovanja

Šola prenove temelji na prepričanju, da dediščine ni mogoče ohranjati zgolj z normami in smernicami, temveč predvsem z znanjem, izkušnjami in razumevanjem materiala, prostora ter njegove zgodbe. Prav zato so v središču programa praktične delavnice, ki potekajo na lokacijah kulturne dediščine po vsej Sloveniji.

Udeleženci – od lastnikov objektov in izvajalcev do študentov, dijakov in otrok – se na teh delavnicah srečujejo s tradicionalnimi gradbenimi tehnikami, kot so priprava apnenih malt, kamnoseštvo, suhozidna gradnja, lesene konstrukcije in sanacija vlage v stavbah.

V več kot desetih letih delovanja je bilo izvedenih približno 50 delavnic, v katere se je vključilo več kot 1.000 udeležencev, program pa se nenehno razvija in širi.

mag. Staša Florjanič, ravnateljica Srednje gradbene, geodetske, okoljevarstvene šole in strokovne gimnazije Ljubljana, Miha Dešman, dekan Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Jernej Hudolin, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Mateja Hafner Dolenc, predstavnica Združenja zgodovinskih mest Slovenije, in Katarina Odlazek, konservatorka ZVKDS.

Sporočilo za javnost

Novice

Relevantne informacije za lastnike zbrane na enem mestu.

Gruberjeva palača postala novi dom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Ljubljana, 25. februar 2026 – Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je danes slovesno odprl nove prostore v Gruberjevi palači v Ljubljani. Eden najpomembnejših baročnih ambientov v Sloveniji je tako ponovno dobil izrazito javno poslanstvo – postal je osrednje upravno in strokovno središče nacionalne institucije za varstvo kulturne dediščine. Prostore sta odprla ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko in generalni direktor ZVKDS Jernej Hudolin. Ministrstvo za kulturo je za obnovo namenilo 370.000 evrov. Ministrica dr. Asta Vrečko je ob odprtju poudarila širši kontekst vlaganj v prostore zavoda: »V tem mandatu smo posebno pozornost namenili tudi prostorom in opremi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. ZVKDS je eden naših največjih javnih zavodov z razvejano mrežo enot po Sloveniji, restavratorskim in arheološkim oddelkom. Po selitvi Arhiva Slovenije smo baročno Gruberjevo palačo v Ljubljani namenili novi javni dejavnosti – Zavodu za varstvo kulturne dediščine, ob tem pa smo jo prenovili in uredili park spredaj. Preselili so se uprava in različne službe, ki bodo sedaj skupaj, prej pa so nekatere delovale v najetih prostorih. Lani smo zaključili energetsko sanacijo stavb območnih enot zavoda v Kranju in Ljubljani, letos pa še Luške kapitanije v Kopru, kamor bomo preselili območno enoto v Piranu. S tem ohranjamo dediščino in ustvarjamo boljše pogoje za delo in zaposlene.« Generalni direktor je poudaril, da bo združitev ključnih služb ZVKDS pod eno streho prinesla racionalizacijo stroškov, boljšo komunikacijo, učinkovitejše delovne procese in večjo povezanost zaposlenih. »Namesto na petih lokacijah v Ljubljani bomo sedaj delovali na treh – Gruberjeva palača je postala srce našega delovanja.« V nagovoru je izpostavil pomen simbolne in vsebinske vrnitve stroke v prostor, ki je bil že ob svojem nastanku namenjen znanosti in raziskovanju: »Danes smo se zbrali v enem najdragocenejših baročnih ambientov v Sloveniji. To ni le arhitekturni biser. To je prostor znanja, raziskovanja, ustvarjalnosti in dediščine, ki je skozi stoletja oblikoval našo identiteto.« Ob tem je dodal: »Verjamemo, da s svojim prihodom v palačo nadaljujemo večstoletni duh raziskovanja, ustvarjalnosti in odgovorne skrbi za dediščino.« In poudaril simbolno razsežnost odprtja: »To ni le logistična pridobitev. To je simbolna gesta: varuhi kulturne dediščine delujemo v prostoru, ki je vrhunski kulturni spomenik. S tem smo se postavili ob bok številnim evropskim spomeniškim službam, ki imajo sedež v izjemnih historičnih stavbah.« Zgodovina prostora znanja Gruberjevo palačo je v drugi polovici 18. stoletja zasnoval jezuit, arhitekt in znanstvenik Gabriel Gruber kot sedež jezuitskega kolegija. Že od začetka je bila zamišljena kot prostor znanja, raziskovanja in poučevanja. V njej so delovali številni znanstveniki, med njimi tudi Jurij Vega, eden najvidnejših slovenskih matematikov in astronomov. Palača je ohranila izjemne arhitekturne in umetnostne elemente, med njimi monumentalno ovalno stopnišče in bogato poslikano kapelo, ter ostaja eden ključnih baročnih spomenikov v Ljubljani.
25. 2. 2026

Gruberjeva palača postala novi dom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije

PREBERI
22. 5. 2024

DOBIMO SE NA VRTOVIH (Rendez-vous aux jardins)

PREBERI
24. 9. 2024

Predstavitev monografije, izdane ob zaključku Mednarodne poletne šola konserviranja-restavriranja stenskih poslikav – Gradišče Summer School

PREBERI

Išči po strani ZVKDS