AIMPA
AIPMA (Mednarodno združenje za antično stensko slikarstvo - Association Internationale pour la Peinture Murale Antique).

Mednarodna konferenca AIPMA

Med 22. in 27. septembrom je v Cagliariju na Sardiniji potekala mednarodna konferenca XVI International Congress of AIPMA (Association Internationale pour la Peinture Murale Antique). https://www.peintureantique.org/aipma16-en

Mednarodno združenje za antično stensko slikarstvo (AIPMA) spodbuja znanstvene in tehnološke raziskave antičnega stenskega slikarstva ter krepi sodelovanje med raziskovalci, strokovnjaki in institucijami. Vsaka tri leta organizira mednarodna srečanja in izdaja zbornike. Trenutno združenje povezuje člane iz približno dvajsetih držav.

Na konferenci smo konservatorji-restavratorji Restavratorskega centra ZVKDS predstavili delo na projektu konserviranja-restavriranja antične stropne poslikave z Muzejskega trga v Celju ter res izjemno redko odkritje, da so bile te stenske in stropne poslikave naslikane v tehniki enkavstike. Prvič smo uspeli dokazati obstoj antične poslikave v tej tehniki na slovenskih tleh. Ob raziskovanju tehnike poslikave smo razvijali tudi metodologijo priprave vzorcev, jo nadgradili in jo kasneje začeli redno uporabljati tudi na drugih projektih. Povezali smo se s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, kjer so naše raziskave nadgradili z bolj specifičnimi metodami.

Poleg tega smo v okviru magistrske naloge na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani raziskovali tudi tehnologijo izdelave enkavstike in teorijo povezali z rezultati raziskav. Gre za enega izmed precendenčnih tovrstnih primerov znotraj ZVKDS.

Predstavitev projekta na srečanju AIPMA je naletela na izjemno pozitiven odziv. Udeležence so navdušili kakovostna izdelava poslikave, njena stopnja ohranjenosti ter umetniška vrednost. Posebej jih je fasciniralo dejstvo, da smo na slovenskih tleh prvič v svetovnem okviru dokazali obstoj antične enkavstike in uspeli izdelati rekonstrukcijo te starodavne tehnike, ki tako po materialni sestavi kot po vizualnem izgledu ustreza originalu.

Povezava do povzetkov predavanj:

https://www.peintureantique.org/_files/ugd/e23506_591e3c4c5f4541f3954ebc595b69c30a.pdf

 

Novice

Relevantne informacije za lastnike zbrane na enem mestu.

Gruberjeva palača postala novi dom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Ljubljana, 25. februar 2026 – Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je danes slovesno odprl nove prostore v Gruberjevi palači v Ljubljani. Eden najpomembnejših baročnih ambientov v Sloveniji je tako ponovno dobil izrazito javno poslanstvo – postal je osrednje upravno in strokovno središče nacionalne institucije za varstvo kulturne dediščine. Prostore sta odprla ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko in generalni direktor ZVKDS Jernej Hudolin. Ministrstvo za kulturo je za obnovo namenilo 370.000 evrov. Ministrica dr. Asta Vrečko je ob odprtju poudarila širši kontekst vlaganj v prostore zavoda: »V tem mandatu smo posebno pozornost namenili tudi prostorom in opremi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. ZVKDS je eden naših največjih javnih zavodov z razvejano mrežo enot po Sloveniji, restavratorskim in arheološkim oddelkom. Po selitvi Arhiva Slovenije smo baročno Gruberjevo palačo v Ljubljani namenili novi javni dejavnosti – Zavodu za varstvo kulturne dediščine, ob tem pa smo jo prenovili in uredili park spredaj. Preselili so se uprava in različne službe, ki bodo sedaj skupaj, prej pa so nekatere delovale v najetih prostorih. Lani smo zaključili energetsko sanacijo stavb območnih enot zavoda v Kranju in Ljubljani, letos pa še Luške kapitanije v Kopru, kamor bomo preselili območno enoto v Piranu. S tem ohranjamo dediščino in ustvarjamo boljše pogoje za delo in zaposlene.« Generalni direktor je poudaril, da bo združitev ključnih služb ZVKDS pod eno streho prinesla racionalizacijo stroškov, boljšo komunikacijo, učinkovitejše delovne procese in večjo povezanost zaposlenih. »Namesto na petih lokacijah v Ljubljani bomo sedaj delovali na treh – Gruberjeva palača je postala srce našega delovanja.« V nagovoru je izpostavil pomen simbolne in vsebinske vrnitve stroke v prostor, ki je bil že ob svojem nastanku namenjen znanosti in raziskovanju: »Danes smo se zbrali v enem najdragocenejših baročnih ambientov v Sloveniji. To ni le arhitekturni biser. To je prostor znanja, raziskovanja, ustvarjalnosti in dediščine, ki je skozi stoletja oblikoval našo identiteto.« Ob tem je dodal: »Verjamemo, da s svojim prihodom v palačo nadaljujemo večstoletni duh raziskovanja, ustvarjalnosti in odgovorne skrbi za dediščino.« In poudaril simbolno razsežnost odprtja: »To ni le logistična pridobitev. To je simbolna gesta: varuhi kulturne dediščine delujemo v prostoru, ki je vrhunski kulturni spomenik. S tem smo se postavili ob bok številnim evropskim spomeniškim službam, ki imajo sedež v izjemnih historičnih stavbah.« Zgodovina prostora znanja Gruberjevo palačo je v drugi polovici 18. stoletja zasnoval jezuit, arhitekt in znanstvenik Gabriel Gruber kot sedež jezuitskega kolegija. Že od začetka je bila zamišljena kot prostor znanja, raziskovanja in poučevanja. V njej so delovali številni znanstveniki, med njimi tudi Jurij Vega, eden najvidnejših slovenskih matematikov in astronomov. Palača je ohranila izjemne arhitekturne in umetnostne elemente, med njimi monumentalno ovalno stopnišče in bogato poslikano kapelo, ter ostaja eden ključnih baročnih spomenikov v Ljubljani.
25. 2. 2026

Gruberjeva palača postala novi dom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije

PREBERI
8. 11. 2024

Kaj nas čaka na področju kulturne dediščine? Novo poročilo CHARTER razkriva prihodnje scenarije in z njimi povezane izzive, priložnosti in potrebe po znanju

PREBERI
10. 3. 2025

VABILO na dneve odprtih vrat dobitnikov priznanj Šole prenove za uspešno prenovo

PREBERI

Išči po strani ZVKDS