Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije koordinira in sodeluje pri različnih medanarodnih in domačih projektnih nalogah in promocijskih kampanjah. Posebno pozornost posvečamo mladim.
Projekt CHARTER bo ustvaril trajno in celovito strategijo povezovanja specialnih znanj za podporo družbenemu in ekonomskemu sektorju, ki deluje na področju ohranjanja evropske kulturne dediščine. Vzpostavil bo strateško sodelovanje in nove metode za premostitev pomanjkljivosti, ki so zaznane med izobraževalnimi in poklicnimi sistemi ter potrebami delodajalcev. Zbral bo strateške podatke s petih področij znanj, ki so v razpisu navedene kot temelji in kompetence, vključno z digitalnimi, tehnološkimi in zelenimi metodologijami. Raziskal bo obstoječe izobraževalne programe in definiral njihove pomanjkljivosti.
Projekt ARCHEODANUBE (s polnim naslovom: Archaeological Park in urban areas as a tool for Local Sustainable Development) je mednarodni projekt, v katerem sodeluje 22 partnerjev iz 11 držav Podonavske regije. Namen projekta je oblikovanje inovativnih orodij za arheološke parke in njihovo vključitev v razvoj mest z namenom vzpostavitve uspešnega arheološkega turizma. Projekt ARCHEODANUBE se izvaja v okviru transnacionalnega programa Podonavje (Interreg Danube Transnational Programme) in je v 85% sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ERDF). Skupna vrednost projekta znaša 2.157.540 EUR. Projekt bo skupaj trajal 30 mesecev in se bo zaključil 31. 12. 2022.
Baker in bron spontano oksidirata v vlažnem zraku, nadaljnjo korozijo in degradacijo zunanjih bronastih spomenikov pa povzročajo agresivni okoljski dejavniki (npr kisel dež,…). Kljub obširnim študijam korozije brona in umetniških patinacij brona, obstaja le malo neposrednih korelacij med povzročeno korozijo in okoljskimi dejavniki, katerim je bil umetniški predmet izpostavljen. Poleg tega se ta problematika z leti slabša zaradi vplivov hitrih globalnih okoljskih sprememb in onesnaževanja. V skladu z etičnimi zahtevami konserviranja-restavriranja kulturno dediščinskih predmetov je na tovrstnih umetninah mogoče uporabiti le določene metode korozijske zaščite. Zaščitni sistemi, ki so se do sedaj uporabljali niso vedno efektivni in so lahko tudi okoljsko vprašljivi in jih moramo prilagoditi okoljskim pogojem, katerim je umetnina izpostavljena.
Arhitektura gorenjskih vasi
Namen operacije je vzpostaviti pristop uporabe tradicionalne arhitekture pri trajnostnem razvoju naselij preko razvitega modela o ohranitvi in upoštevanju tradicionalne arhitekture in prenosu znanj o uporabi tradicionalnih materialov za gradnjo in obnovo ter priporočili za trajnostni razvoj naselij vključno z obnovo zaščitenih stavb in z razvojem možnosti za ponovno oživitev gradnje.
Ureditev turistično-informativnih točk v občini
Projekt vključuje ureditev turistično-informativnih točk na 14 lokacijah v občini, ki so pomembne tako s turističnega vidika, kot lokacije, ki so vsakodnevno deležne večjega. Ureditev turistično-informativnih točk vključuje postavitev table in klopi. Vsi obiskovalci bodo tako seznanjeni s turističnimi znamenitostmi na območju občine, kot tudi pomembnejšimi znamenitostmi v lokalnem okolju, kjer se bo tabla nahajala. Pri vsebini tabel bo velik poudarek na prezentaciji naravne in kulturne dediščine.
V okvirnem programu EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020, v okviru novega mehanizma Teaming, smo v konzorciju, ki ga vodi Univerza na Primorskem (UP), pridobili projekt InnoRenew CoE. Center odličnosti bomo vzpostavili pod mentorstvom enega od vodilnih svetovnih inštitutov Fraunhofer Institute for Wood Research – Wilhelm-Klauditz-Institut.
Projekt vključuje operacijo "Renewable Materials and Healthy Environments Research and Innovation Centre of Excellence - InnoRenew CoE". Operacijo delno sofinancira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Prednostne osi 1: »Mednarodna konkurenčnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s pametno specializacijo za večjo konkurenčnost in ozelenitev gospodarstva« Prednostna naložba 1.1 »Krepitev infrastrukture za raziskave in inovacije ter zmogljivosti za razvoj odličnosti na tem področju, pa tudi spodbujanje pristojnih centrov, zlasti takšnih, ki so evropskega pomena« v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020.
Evropska Raziskovalna Infrastruktura za Dediščinsko Znanost je bila marca 2016 sprejeta v Načrt Evropskega strateškega foruma za raziskovalne infrastrukture (ESFRI Roadmap). E-RIHS združuje 18 držav članic - ustanoviteljic in preko 80 svetovnih inštitucij, med katerimi je Raziskovalni inštitut, CK, ZVKDS partner. E-RIHS bo, kot evropska raziskovalna infrastruktura, uporabnikom preko nacionalnih središč nudila najnovejšo znanstveno opremo in znanje v obliki štirih laboratorijev: ARCHLAB (arhivi), FIXLAB (veliki objekti: sinhrotroni, nevtronski viri, itd.), MOLAB (mobilni laboratorij) in DIGILAB (digitalni laboratorij), medtem ko bo glavno evropsko središče locirano v Firencah.