V decembru 2025 je ekipa Centra za preventivno arheologijo ZVKDS izvedla ročni izkop treh testnih sond na območju kolišč v okolici Iga, ki so od leta 2011 vpisana na UNESCO Seznam svetovne dediščine.
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije želi vsem ljubiteljem kulture in dediščine navdihujoč slovenski kulturni praznik. Naj vas dediščina povezuje, bogati in spremlja v številnih lepih trenutkih.
Danes, 6. februarja v Vrbi poteka slavnostno odprtje prenovljene Prešernove hiše in domačije.

V decembru 2025 je ekipa Centra za preventivno arheologijo ZVKDS izvedla ročni izkop treh testnih sond na območju kolišč v okolici Iga, ki so od leta 2011 vpisana na UNESCO Seznam svetovne dediščine.
Raziskave so potekale v sodelovanju z ZVKDS, OE Ljubljana, ter Krajinskim parkom Ljubljansko barje.
Ker je sondiranje potekalo tako na zasebnih kmetijskih zemljiščih kot na zemljiščih v upravljanju Krajinskega parka Ljubljansko barje, je bil pri pridobivanju dovoljenj na zasebnih zemljiščih potreben velik angažma odgovorne konservatorke dr. Maje Bricelj (ZVKDS, OE Ljubljana).
Namen sondiranja
Namen sondiranje je bila preveritev globine, debeline in ohranjenosti kulturnih plasti ter primerjava rezultatov s sistematičnimi meritvami vodostaja podzemne vode, ki jih je Center za preventivno arheologijo od decembra 2012 izvajal na vzpostavljenih piezometrih na koliščih Maharski prekop, Spodnje mostišče in Parte.
Vzorčenja in interdisciplinarno sodelovanje
Da bi kljub drugačnemu primarnemu namenu raziskave pridobili kar največ podatkov o pretekli poselitvi in naravnem okolju na Ljubljanskem barju so bila v sodelovanju s strokovnjaki iz različnih inštitucij izvedena vzorčenja sedimentov in organskih ostankov. Pred začetkom izkopov so bile na mestih sond izvrtane vrtine za geološke analize (Oddelek za arheologijo, FF UL in Oddelek za geologijo, NTF UL), po končanem izkopu pa so sledila vzorčenja lesenih ostankov za dendrološke in dendrokronološke analize (Oddelek za lesarstvo, BF UL) ter sedimentov iz profilov sond za arheobotanične in palinološke analize (Inštitut za arheologijo, ZRC SAZU) ter mikromorfološke analize (Oddelek za arheologijo, FF UL). Pridobljeni ostanki živalskih kosti iz kulturnih plasti bodo vključeni v arheozoološke raziskave (Inštitut za arheologijo, ZRC SAZU).
Rezultati sondiranja na posameznih lokacijah
Na mestu sonde, locirane v bližini kolišča Partski kanal, v jedru vrtine nismo zaznali prisotnosti kulturnih plasti, kar je potrdil tudi izkop testne sonde. Jezerski sediment (t. i. polžarica) se je pojavil že na globini 40 cm, nad njim pa je bila ohranjena tanka plast spodnjega dela šote, ki je bila na Ljubljanskem barju v 19. stoletju intenzivno izkoriščana.
Popolnoma drugačna je bila situacija v dveh testnih sondah na območju kolišča Maharski prekop, datiranega v sredino 4. tisočletja pr. n. št., kjer smo odkrili intenzivne kulturne plasti ter ostanke vertikalnih lesenih elementov. Plasti, opredeljene kot kulturne oziroma antropogene, so se nahajale na globini približno 30–85 cm in jih je prekrivala glina poplavnega nastanka. V obeh sondah smo dokumentirali vertikalne kole, ki predstavljajo ostanek lesenega objekta, ter določili nivo izgradnje objekta. Prav tako smo v obeh sondah odkrili nivoje utrditev hodne površine.
V kulturnih plasteh smo poleg ostankov živalskih kosti, kamnitih odbitkov, semen rastlin in kamnitih uteži odkrili tudi večjo količino bakrenodobne lončenine.
Ohranjenost in nadaljnji izzivi
Z izkopom testnih sond smo ugotovili, da kulturne plasti in organski material v njih niso podvrženi posledicam kmetijske obdelave tal. Na osnovi meritev vodostaja v bližnjih piezometrih, sklepamo, da so kulturne plasti izpostavljene suhemu okolju predvsem v času dolgotrajnih pomladanskih in poletnih suš, kot je bil primer poleti 2013, čeprav voda tudi ob kratkotrajnih padavinah razmeroma hitro odteče pod zgornji nivo kulturnih plasti. Posledično so koli in organski material v plasteh izpostavljeni nihanju vlažnosti, kar pospešuje njihovo propadanje.
Besedilo: Mija Fazarinc, Blaž Orehek, dr. Špela Karo, dr. Maja Bricelj4
Fotografije: Špela Karo, Tjaž Zorman