Prenova koprske palače Gravisi Tiepolo
V letu 2023, je bila končana celovita prenova palače Gravisi Tiepolo. Palača Kreljeva 6 (Koper) je bila imenovana po lastnikih kot palača Gravisi Tiepolo, palača Baseggio in tudi kot Borilnica. Zadnje ime je najverjetneje izhajalo iz dejavnosti, saj je mogoče le po ustnih virih povezati omenjeno palačo kot vadbeno dvorano za sabljanje.
Palača v Kreljevi ulici združuje pet različnih objektov, med katerimi imata stavbi, ki tvorita zahodno in vzhodno krilo starejše srednjeveške zasnove. Obe krili sta bili med seboj povezani v zanimivo nedokončano baročno palačo, ki ima vse bistvene značilnosti najkvalitetnejše meščanske arhitekture.
Besedilo: dr. Mojca Marjana Kovač
V osrednjem delu palače, v pritličju je to vhodna veža, nad njo pa glavna dvorana, kot osrednji prostor “piana nobile”, dopolnjuje mezanin z galerijskim obhodom, tako da se prostor zaključi z ostrešjem. Vhodno vežo in glavno dvorano povezuje reprezentančno kamnito dvoramno stopnišče z leseno balustradno ograjo.
Arhitekturno oblikovanje velikega stopnišča je poudarjeno s poslikavo ostenja in posnema značilno »paladiansko« iluzionistično maniro: doslikan je arhitekturni okvir loggie, pogled se odpira v krajino in s figuralnimi upodobitvami. Pogled na krajino, ki bi lahko bila tudi dejanska okolica nekdanjega otoka, ki jo gledamo skozi naslikano stebriščno arhitekturo z dvojno ločno odprtino, prikazuje v več planih modno oblečene moške in ženske figure, ki se naslanjajo na prav tako naslikano balustradno ograjo. Visoka kvaliteta risbe, topel beneški kolorit in bogata oblačila kot tudi najdeni ostanki pozlate na stenski sliki pričajo, da je bilo delo narejeno za najvišji družbeni sloj. Jasno je, da sta umestitev stopnišča in iluzionistična stenska poslikava sočasni. Dvorana se na dvoriščno stran palače odpira z dvema velikima oknoma in vrati na balkon, ki sloni na opečnatih stebrih in zavzema celotno širino dvorane.
Nedvomno predstavlja današnja palača v Kreljevi ulici izjemno arhitekturo, žal njena vrtna komponenta ni več ohranjena, pa vendar stavba priča o stanovanjski kulturi višjega beneškega meščanskega sloja 17. in 18. stoletja.
Notranje bogastvo palače
Palače, ki ima v jedru še ohranjeno gotsko arhitekturno zasnovo, danes kaže kvalitetno baročno podobo. Stenske poslikave iz različnih zgodovinskih obdobij so bile v več prostorih pod sloji ometa in beležev odkrite že leta 1993 med predhodnimi konservatorskimi raziskavami. V preteklosti je bilo na poslikavah izvedenih več konservatorsko-restavratorskih posegov, ki so omogočila njihovo ohranitev in prezentacijo, kot jo lahko vidimo danes.
Ohranjenih je pet različnih sklopov poslikav, ki so raznolike tako po svojem nastanku kot tehniki. V najstarejšem, gotskem jedru palače, v prvem nadstropju je ohranjena najstarejša poslikava, ki prikazuje prizore iz Stare in Nove zaveze in je datirana v pozno 15. stoletje.
Besedilo: Martina Lesar Kikelj
V pritličju je ohranjena stenska poslikava z monumentalno upodobitvijo Marije z detetom na prestolu med dvema svetniškima figurama. Poslikava je bila precej poškodovana in slabo ohranjena, vendar je možno, glede na naslikane arhitekturne elemente in formalno oblikovanje figur, oceniti, da gre za zrelo italijansko, morda beneško delo zgodnjega 16. stoletja. Temu pritrjuje tudi ikonografija prizora, saj gre za motiv sacra conversazione, svetega pogovora, ki ga je razvila beneška renesansa.
V manjšem prostoru zahodnega krila je bila odkrita poslikava z grbom družine Tiepolo, ki je bila zaradi načrtovanih gradbenih del sneta s stene. Fragmenti so bili v konservatorsko-restavratorskem posegu očiščeni, utrjeni in povezani v estetsko celoto. Nameščeni na nove prenosne nosilce iz lahkih materialov so pripravljeni za vrnitev na izbrano mesto v palači.
Na vseh poslikavah v palači so bile izvedene naravoslovne preiskave materialov, na podlagi katerih je bilo mogoče z gotovostjo določiti slikarsko metodologijo in tehnologijo, torej sestavo ometov, uporabo apnenih beležev in podslikav, gradnjo barvnih plasti in izbor pigmentov ter veziv.
Ugotovitve kažejo da sta bili uporabljeni dve tehniki, secco in apnena, skupaj s pigmenti, ki so zanju značilni. Določeno je bilo tudi materialno stanje poslikav in predvideni postopki za njihovo ohranitev in obnovo.
Kasneje, med obnovo stavbe, so bile na podlagi preliminarnih raziskav vse poslikave zaščitene in delno konservirane.
Izjemen ambient palače v popolnosti zaključuje kvalitetno stavbno pohištvo, ki je zahtevalo ogromno konservatorsko restavratorskih intervencij ter mojstrskih dopolnitev. Glavno baročno dvoramno stopnišče, ki vodi iz kleti v piano nobile obdaja čudovita balustrada, ki odpira pogled na leseno galerijo. Leseni stropovi z umetelno poslikanimi letvicami so s konservatorsko-restavratorskimi posegi, ki so prav tako trajali z nekaj prekinitvami več let, dobili žlahten izgled.