Relief Kulturnega doma v Črnomlju

Relief, delo kiparja Jakoba Savinška, se nahaja na pročelju Kulturnega doma v Črnomlju. Datira v leto 1954 in prikazuje prizore iz življenja Belokranjcev, vojne prizore ter avtoportret samega kiparja.

Relief je sestavljen iz enakomerno velikih plošč naravnega kamna. Izdelan je v treh nivojih, z različno površinsko kamnoseško obdelavo – brušeno, štokano in špičeno. Nivoji in različne teksture površin ustvarjajo razlike v osenčenosti detajlov, kar poudarja globino in plastičnost upodobitve.

Stanje materiala je bilo stabilno, brez vidnih večjih strukturnih poškodb. Ugotovljeno je bilo manjše število okruškov, prelomov in razpok. Malta na stikih je bila dotrajana, ponekod je manjkala ali bila poškodovana. Opaziti je bilo tudi razpoke in krušenje materiala. Prisotne so bile tudi dopolnitve, ki so odstopale od originalne strukture, kar nakazuje, da so bile izvedene pozneje. Na videz reliefa so v največji meri vplivale površinske nečistoče in obloge, ki so se pojavljale v različnih oblikah. Najizrazitejši so bili rjavi madeži, ki so prekrivali celoten relief, predvsem na izpostavljenih površinah in mestih zatekanja. Na teh mestih so se lokalno oblikovale tudi debelejše temne obloge.

Začetek posega je predstavljala dokumentacija stanja, ki je vključevala izmere, pripravo grafičnih predlog ter natančno fotodokumentacijo in popis poškodb. Sledila je izvedba testnih polj z različnimi metodami odstranjevanja površinskih nečistoč in oblog. Med različnimi pristopi se je kot najučinkovitejša izkazala kombinacija vodne pare, pulp z amonijevim karbonatom in mehanskega čiščenja.

Površina reliefa je bila najprej očiščena z vodno paro. Na mestih rjavih madežev so bile uporabljene različne ščetke s sintetičnimi vlakni. Debelejše obloge so bile odstranjene s celuloznimi pulpami in 10-odstotno raztopino amonijevega karbonata. Za obloge, ki so se kazale kot ostanki beleža, je bilo uporabljeno nevtralno čistilno sredstvo X-Tex. Med čiščenjem se je sočasno izvajalo odstranjevanje dotrajane malte na stikih. To je potekalo mehansko, z uporabo drobnega orodja, kot so različni dentalni pripomočki, skalpeli in fina kamnoseška dleta.

Po izvedbi teh postopkov je bila celotna površina reliefa oprana z vodo. Finalni postopek je vključeval dopolnjevanje odprtih stikov. Po predhodno izvedenih testih je bila za dopolnitev izbrana mešanica naravnega hidravličnega apna in rumene mivke, ki se je po videzu in teksturi najbolj približala originalu.

Po zaključku restavratorskega posega je bil relief zajet s pomočjo laserskega 3D skenerja, kar omogoča natančno dokumentacijo stanja po izvedbi posega.