Tesanja lesa na primeru postavljenega enojnega kozolca

O tesanju nekoč

Tesanje lesa je bilo nekoč eno ključnih in zahtevnejših graditeljskih znanj. Poleg lesenih ostrešjih, najpogostejšega tipa lesene konstrukcije na stavbni dediščini, so tesarji iz lesa izdelali medetažne lesene konstrukcije in leseno ostenje. Pri lesenih kozolcih, enih vidnejših predstavnikov ljudske dediščine, so bili pogosto še v začetku 20. stoletja vsi sestavni nosilni deli leseni, torej tesani – od stebrov, leg, križev, lat, špirovcev do strešnih letev. Izjema so bili kamniti podstavki temeljev in kritina iz drugih tradicionalnih materialov (kamen, slama, opeka, kasneje še cement). Tesana tekstura lesa pa ni edini pogoj za trajnost lesa, ki ga lahko občudujemo na stoletja starih ostrešjih, stropovih in ostenjih. Les je bil posekan v obdobju mirovanja narave ter ob t.i. stari luni (obdobje med polno luno in mlajem), ko je bilo v lesu najmanj sokov. Tesarji so v sodelovanju z lastnikom gozda les za različne konstrukcijske elemente namensko odbrali že v gozdu. Vsako drevo je glede na svojo drevesno vrsto, velikost, premer, kvaliteto, trajnost in druge unikatne lastnosti predstavljalo določen konstrukcijski element. Tesanje se je opravilo iz jedra hloda, tesar pa je pri geometriji tramu sledil geometriji hloda. Za ukrivljen tram (npr. spodnji ukrivljen poveznik kozolca) so uporabili tudi ukrivljen hlod. Tako ni prihajalo do izrazitega prekinjanja poteka letnic ter poškodovanja teksture lesa, kar je prisotno pri žaganem lesu. S tesanjem je površina lesa sicer lokalno žlebičena in poškodovana od prečnega zasekovanja, v splošnem pa je gladka in zelo učinkovito odvaja padavinsko vodo. Ob tesanju so odstranili lubje ter beljavo lesa. Lesene konstrukcijski elementi so imeli v tradicionalni in historični gradnji stalen dotok zraka, bodisi s prevetrenjem (kozolci, ostrešja, zunanja lica fasadnih brun) ali zračenjem (strešni tramovi). Prav tako so imeli tradicionalni materiali, ki so se uporabljali v kombinaciji z lesom (ometi ter zidanje z apnenimi vezivi) lastnost higroskopičnosti, torej vpijanja in oddajanja vlage iz zraka.

Tesarsko orodje

Tesarji so pri svojem delu uporabljali najrazličnejše ročno orodje, spodaj je našteto najpomembnejše, kjer so uporabljeni narečni izrazi, ki se uporabljajo na območju Poljanske doline pri Škofji Loki:

»Cimraka«, tudi »cimermanka« – največja tesarska dvoročna sekira, ki služi finemu tesanju lesa v dveh fazah (izdelavi prečnih zasekov »šajtanju« ter grobemu tesanju s široko gozdarsko sekiro sledi fino tesanje s cimrako), v Avstriji je poimenovana »kranjska sekira«, saj so jih izdelovali na Kranjskem in Koroškem,

»Plankača« – tesarska dvoročna sekira za grobo tesanje v eni fazi, od cimrake se razlikuje po daljšem ročaju ter krajšem in drugače oblikovanem rezilu, na določenih geografskih območjih Slovenije so tesali izključno s plankačo, tekstura tesanih tramov je bila bolj groba kot pri tesanju s cimrako,

»Bradva« – velika tesarska dvoročna sekira s podolgovatim rezilom, krajšim od cimrake, namenjena je bila finemu tesanju tramov  v drugi fazi, nemško »Breitbeil«, angleško »broadaxe«,

»Žapoha« – majhna tesarska dvoročna sekira, s podobno oblikovanim rezilom kot pri cimraki, namenjena je bila finemu tesanju tramov in lat manjših dimenzij,

»Puntaka« – velika tesarska dvoročna sekira s kratkim a globokih rezilom, ki je omogočal dolbenje lukenj, npr. za late,

Malarin – majhna enoročna sekira za prečno zasekovanje, špičenje kolov, terensko izdelavo lesenih žebljev ter odstranjevanje vej,

»Šinklerca« – sekira z daljšim ravnim rezilom za izdelavo lesenih strešnih skodel ali »šinklnov«,

»Štosaks« –  dvoročno dleto s širokim ročajem za pobiranje ostrih robov, nemško Stossaxt

Teslo – enoročna majhna sekira za dolbenje lesenih korit,

Majovnk – lupilnik za lupljenje drevesa oziroma odstranjevanje lubja z debla,

Šepcar – strgalo za odstranjevanje lubja z debla,

Rezilnik – dvoročno strgalo z dolgim rezilom za odstranjevanje lubja z debla ter glajenje teksture lesa,

»Žnura« – označevalna vrvica na vretenu za zarisovanje linije tesanja na oblo hlodovino, najprej je bila potisnjena v barvo (npr. tesarsko rdeča), nato nategnjena vzdolž hloda ter hitro spuščena, s čimer je na hlodu ostal raven barven obris.

Tesarske sekire so za levičarje in desničarje razlikujejo. Sekira za desničarja se drži z desno roko bližje rezilu, tram je ob desni strani telesa tesarja. Sekira za levičarja se drži z levo roko bližje rezilu, tram je ob levi strani telesa tesarja.

Kovaški mojstri, ki so izdelovali tesarske sekire, so te označili s kovaškim žigom ter krasilnimi gravurami. Pri oblikah so črpali iz ljudske ali sakralne umetnosti ter naravnih in cvetličnih vzorcev.

Za učinkovito delo ter zadostno moč je bila zelo pomembna ustrezna masa ter oblika tesarskih sekir. Pri največjih tesarskih sekirah »cimrakah« je dolžina rezila dosegla tudi 50 cm, masa sekira pa je znašala okvirno 3 kilograme. Rezilo pri »bradvah« je imelo okvirno dolžino 35-40 cm, maso pa podobno kot »cimrake«. Rezilo pri plankačah je imelo okvirno 25-30 cm, maso pa podobno kot »cimrake« in »bradve«. Rezilo tesarskih sekir je bilo na ravni podlagi malenkost napeto. Pri cimraki sta bili peta in špica od ravne podlage dvignjeni za 2-3 mm, medtem ko je ključ z nasadilom in ušesom ležal na ravni podlagi. Ročaj tesarske sekire je bil prav tako izklonjen izven ravnine tesanja, kar je omogočilo varno in učinkovito delo tesarja. Cimraka je od vseh tesarskih sekir edina imela ročaj okrogle oblike. Vse preostale sekire so imele ročaj v obliki elipse.

Izvedba tesarske delavnice v letu 2023

Med 18. in 21. aprilom 2023 smo z ZVKDS OE Kranj v okviru Šole prenove pripravili delavnico tesanja lesa na primeru postavljenega enojnega kozolca. Delavnica je potekala na kmetiji na Lanišah v naselju Podlanišče, občina Cerkno.

Delavnica je obsegala en teoretični ter tri praktične dneve. Prvi dan je obsegal uvodne pozdrave župana občine Cerkno, gostiteljev s kmetije na Lanišah ter Združenja zgodovinskih mest Slovenije. Predavatelji – strokovnjaki s področja kulturne dediščine, lesarstva, arhitekture, geografije, gradbeništva – so nadaljevali s predstavitvijo etnološke dediščine na Cerkljanskem, trajnosti lesa, lesnih škodljivcev ter nebiocidne zaščite lesa v tradicionalni leseni gradnji, arhitekture kozolca, predstavitve priročnika za rabo in vzdrževanje kozolcev na območju gorenjskih vasi, načinov revitalizacije kozolcev v Zgornjesavski dolini skozi geolokacijsko igro, spomeniškovarstvene vidike obnove kozolca – izkušnje z Dolenjske in raziskavo enojnih kozolcev z izdelavo dokumentacije za enojni kozolec na Lanišah.

V praktičnem tridnevnem delu sta tesarska mojstra Luka Demšar in Jože Tavčar na ročnih orodjih prikazala različne tesarske tehnike. Tesarski mojster Jože Tavčar iz Dolenje Žetine nas je vpeljal v klasično grobo in fino tešnjo tramov iz hloda, z gozdarsko široko sekiro in cimrako. Prav tako smo preizkusili tolminsko cerkljanski način tesanja samo s plankačo. Praktičen pomen so dobili izrazi kot so »žnuranje« (zaris z označevalno vrvico), »šajtanje« (izdelava prečnih zasekov lesa do zarisa), grobo in fino tesanje. Udeleženci so se preizkusili tudi v izdelavi lat za kozolec, izdelavi lesenih žebljev »cvekov« za tesarske spoje, dekorativni izdelavi čel tramov, izdelavi lukenj v stebru za late. Prikazane so bile osnove odbiranja primernega lesa ter izdelave strešnih skodel. Ko so udeleženci spoznali in praktično preizkusili vse tradicionalne ročne tesarske tehnike, je mojster Luka Demšar iz Javorij prikazal še izvedbo tradicionalnih tesarskih zvez ter tesarske načine za uporabo v 21. stoletju – kombinacijo uporabe ročnih orodij za površine, ki so vizualno pomembne in strojnih orodij za groba dela ter skrite površine: fino tesanje se je ročno opravilo na žaganem tramu, luknje za late so se izdolble s strojnim verižnim rezkarjem, leseni žeblji »cveki« so se izdelali s strojno stružnico. Dela na delavnici so bila vključena v katalogu strokovnih znanj Nacionalne poklicne kvalifikacije.

V sredini septembru 2025 bomo na ZVKDS OE Kranj v okviru Šole prenove organizirali delavnico izdelave ter polaganja strešnih skodel. Delavnica bo izvedena na atraktivni lokaciji arheološkega najdišča Ajdna v občini Žirovnica. Na delavnico ste že vnaprej lepo vabljeni.