36. CIHA svetovni kongres 2024

»Materija Materialnost«

Mednarodni odbor za umetnostno zgodovino je najstarejša mednarodna organizacija za umetnostno zgodovino. Zdaj obsega več kot 40 držav članic.

36. CIHA svetovni kongres 2024

36. mednarodni umetnostnozgodovinski kongres CIHA (Comité International d’Histoire de l’Art) je potekal v Lyonu med 23. in 29. junijem 2024 v organizaciji francoskega umetnostnozgodovinskega komiteja (CFHA) v partnerstvu z nacionalnim inštitutom za umetnostno zgodovino (INHA), Université Lumière Lyon 2 ter Laboratoire de recherche historique Rhône-Alpes (LARHRA CNRS UMR 5190). Mednarodni odbor za umetnostno zgodovino je najstarejša mednarodna organizacija za umetnostno zgodovino. Zdaj obsega več kot 40 držav članic. Glavna cilja tega mednarodno priznanega znanstvenega in kulturnega srečanja sta podpreti dialog med različnimi mednarodnimi skupnostmi ter izmenjava in širjenje raziskav z namenom povezovanja različnih strokovnjakov s področja umetnostne zgodovine in kulturne dediščine okoli skupne teme. Kongres, na katerem je sodeloval tudi ZVKDS, je bil posvečen materiji in materialnosti, kar je prispevalo k še večji multidisciplinarni zastopanosti najrazličnejših tem in vidikov, kjer so posebno pozornost požele tudi vsebine v povezavi z umetno inteligenco (npr. digitalne rekonstrukcije). Organizirano je bilo tudi srečanje in posvet urednikov umetnostnozgodovinskih publikacij, s strani ZVKDS publikacije RES. ter knjižni sejem.

Temo, ki sta jo v tandemu predstavili umetnostna zgodovinarka dr. Mateja Neža Sitar in konservatorka-restavratorka Vlasta Čobal Sedmak z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je bila Materialnost in nematerialnost v konserviranju-restavriranju stenskih poslikav. Spregledani vidiki pri obravnavi in posegih. Osvetlili sta različna izhodišča, pristope in okoliščine skozi obstoj spomeniškovarstvene službe in restavratorske prakse na naših tleh preko konkretne problematike – estetske prezentacije stenskih poslikav s poudarkom na aktualnih zadržanih pristopih, ki jih razvija Delovna skupina za varstvo in ohranjanje stenskih poslikav ZVKDS.

 

Temo, ki sta jo v tandemu predstavili umetnostna zgodovinarka dr. Mateja Neža Sitar in konservatorka-restavratorka Vlasta Čobal Sedmak z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je bila Materialnost in nematerialnost v konserviranju-restavriranju stenskih poslikav. Spregledani vidiki pri obravnavi in posegih.

Posebej sta izpostavili dva različna vidika branja, dojemanja ter pričakovanj glede estetske prezentacije stenskih poslikav s strani umetnostnega zgodovinarja in s strani konservatorja-restavratorja s predstavitvijo modela tehnične umetnostne zgodovine, o kateri je bilo na kongresu veliko povedanega in ki je že dolgo uveljavljena v tujini. Doslej smo premalo pozornosti namenjali različnosti percepcije videnega in ozaveščanju ne samo širše javnosti, ampak tudi akademske umetnostne zgodovine. To, kar vidimo in interpretiramo, namreč ni nujno tisto, kar v resnici gledamo, še posebej pa se moramo vprašati, kaj z estetsko prezentacijo v resnici želimo doseči. Več o predstavitvi kongresa CIHA 2024 si lahko preberete na spletni strani: http://www.ciha.org/content/lyon-2024-matter-materiality.

Novice

Relevantne informacije za lastnike zbrane na enem mestu.

Vlasto Kopač
26. 2. 2026

Leto 2026 v znamenju Vlasta Kopača – Koledar dogodkov

PREBERI
8. 11. 2024

Kaj nas čaka na področju kulturne dediščine? Novo poročilo CHARTER razkriva prihodnje scenarije in z njimi povezane izzive, priložnosti in potrebe po znanju

PREBERI
Gruberjeva palača postala novi dom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Ljubljana, 25. februar 2026 – Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je danes slovesno odprl nove prostore v Gruberjevi palači v Ljubljani. Eden najpomembnejših baročnih ambientov v Sloveniji je tako ponovno dobil izrazito javno poslanstvo – postal je osrednje upravno in strokovno središče nacionalne institucije za varstvo kulturne dediščine. Prostore sta odprla ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko in generalni direktor ZVKDS Jernej Hudolin. Ministrstvo za kulturo je za obnovo namenilo 370.000 evrov. Ministrica dr. Asta Vrečko je ob odprtju poudarila širši kontekst vlaganj v prostore zavoda: »V tem mandatu smo posebno pozornost namenili tudi prostorom in opremi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. ZVKDS je eden naših največjih javnih zavodov z razvejano mrežo enot po Sloveniji, restavratorskim in arheološkim oddelkom. Po selitvi Arhiva Slovenije smo baročno Gruberjevo palačo v Ljubljani namenili novi javni dejavnosti – Zavodu za varstvo kulturne dediščine, ob tem pa smo jo prenovili in uredili park spredaj. Preselili so se uprava in različne službe, ki bodo sedaj skupaj, prej pa so nekatere delovale v najetih prostorih. Lani smo zaključili energetsko sanacijo stavb območnih enot zavoda v Kranju in Ljubljani, letos pa še Luške kapitanije v Kopru, kamor bomo preselili območno enoto v Piranu. S tem ohranjamo dediščino in ustvarjamo boljše pogoje za delo in zaposlene.« Generalni direktor je poudaril, da bo združitev ključnih služb ZVKDS pod eno streho prinesla racionalizacijo stroškov, boljšo komunikacijo, učinkovitejše delovne procese in večjo povezanost zaposlenih. »Namesto na petih lokacijah v Ljubljani bomo sedaj delovali na treh – Gruberjeva palača je postala srce našega delovanja.« V nagovoru je izpostavil pomen simbolne in vsebinske vrnitve stroke v prostor, ki je bil že ob svojem nastanku namenjen znanosti in raziskovanju: »Danes smo se zbrali v enem najdragocenejših baročnih ambientov v Sloveniji. To ni le arhitekturni biser. To je prostor znanja, raziskovanja, ustvarjalnosti in dediščine, ki je skozi stoletja oblikoval našo identiteto.« Ob tem je dodal: »Verjamemo, da s svojim prihodom v palačo nadaljujemo večstoletni duh raziskovanja, ustvarjalnosti in odgovorne skrbi za dediščino.« In poudaril simbolno razsežnost odprtja: »To ni le logistična pridobitev. To je simbolna gesta: varuhi kulturne dediščine delujemo v prostoru, ki je vrhunski kulturni spomenik. S tem smo se postavili ob bok številnim evropskim spomeniškim službam, ki imajo sedež v izjemnih historičnih stavbah.« Zgodovina prostora znanja Gruberjevo palačo je v drugi polovici 18. stoletja zasnoval jezuit, arhitekt in znanstvenik Gabriel Gruber kot sedež jezuitskega kolegija. Že od začetka je bila zamišljena kot prostor znanja, raziskovanja in poučevanja. V njej so delovali številni znanstveniki, med njimi tudi Jurij Vega, eden najvidnejših slovenskih matematikov in astronomov. Palača je ohranila izjemne arhitekturne in umetnostne elemente, med njimi monumentalno ovalno stopnišče in bogato poslikano kapelo, ter ostaja eden ključnih baročnih spomenikov v Ljubljani.
25. 2. 2026

Gruberjeva palača postala novi dom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije

PREBERI

Išči po strani ZVKDS