Prvotna (v ozadju) in nova kopija, Narodni muzej Ljubljana.

Konservatorstvo restavratorstvo

Restavratorstvo zajema vrsto aktivnosti, ki se neposredno izvajajo na dediščini z namenom, da bi olajšali njeno uživanje, razumevanje in uporabo.

Naloge Restavratorskega centra

  • Restavratorski center nudi strokovno svetovanje in podporo lastnikom in skrbnikom kulturne dediščine v zvezi z varstvom, vzdrževanjem in obnovo.
  • Izvaja raziskave in analize ter diagnostiko stanja kulturnih spomenikov oz. materialov, iz katerih so narejeni, kar je ključno za načrtovanje obnove.
  • Pripravlja konservatorske in druge načrte za obnovo kulturnih spomenikov, umetniških del in arheoloških najdišč, vključno z izborom ustrezne metodologije in materialov.
  • Izvaja neposredno konserviranje restavriranje kulturnih spomenikih in umetniških delih.
  • Organizira izobraževalne programe, delavnice in usposabljanja za restavratorje, strokovnjake ter splošno javnost.
    Vodi dokumentacije o stanju kulturnih spomenikov, izvedenih restavratorskih posegih ter uporabljenih materialih in tehnikah.
  • Aktivno sodeluje pri promociji kulturne dediščine.

Oddelki

Vsaka dediščina zahteva posebno obravnavo, saj je najpomembeje, kako poskrbeti za detajle.

Oddelek za projektiranje

Ohranjanje stavbne dediščine, je osnovno poslanstvo Oddelka za projektiranje.
Glavnina našega dela temelji na izdelavi konservatorskih načrtov in projektne dokumentacije (PGD, PZI), na podlagi katerih, v sodelovanju s strokovnjaki drugih specifičnih področij, načrtujemo posege v stavbno dediščino.

Vodja: dr. Martin Kavčič
Telefon: 01/234 31 17
E-pošta: martin.kavcic@zvkds.si

Oddelek za naravoslovne raziskave

Naše naloge so identifikacija materialov, analiza njihovih sprememb, ugotavljanje pristnosti in prvotnega izgleda predmetov ter analiziranje vplivov predhodnih konservatorskh in restavratorskih posegov na kulturno dediščino. Pri svojem delu uporabljamo različne metode.

Vodja: dr. Katja Kavkler
Telefon: 01/234 31 68
E-pošta: katja.kavkler@zvkds.si

Oddelek za štafelajno slikarstvo

Delo oddelka za štafelajno slikarstvo je reševanje premične likovne dediščine na platnu in občasno na drugih nosilcih (karton, kovina, les). To je obsežen del slovenske umetnostne dediščine, ki se hrani v samostanih, cerkvah, muzejih, državnih ustanovah ter pri ostalih lastnikih.

Vodja: mag. Barbka Gosar Hirci
Telefon: 01/234 31 36
E-pošta: barbka.hirci@zvkds.si

Oddelek za stensko slikarstvo in mozaike

Osnovna dejavnost oddelka je ohranjanje in prezentacija stenskih poslikav in mozaikov, ki so praviloma vezane na slovensko arhitekturno ali arheološko dediščino.

Vodja: dr. Ajda Mladenović
Telefon: 01/234 31 71
E-pošta: ajda.mladenovic@zvkds.si

Oddelek za les

Lesena polihromirana plastika obsega velik del slovenske dediščine. Konservatorji restavratorji na leseni plastiki se ukvarjamo s široko problematiko raznolikih materialov in pojavov, ko odkrivamo vzroke za njeno propadanje ter odpravljamo škodljive dejavnike.

Vodja: Tina Vrenko
Telefon: 01/234 31 48
E-pošta: tina.vrenko@zvkds.si

Oddelek za kamen in štukaturo

Osnovna dejavnost oddelka je priprava programov in projektov za ohranjanje kamnite dediščine in štukatur ter izvajanje konservatorsko-restavratorskih posegov na njih. Poleg neposrednega dela zvajamo tudi izobraževalne programe.

Vodja: mag. Nina Žbona
Telefon: 01/234 31 42
E-pošta: nina.zbona@zvkds.si

Oddelek za kovino, keramiko in druge materiale

Osnovna dejavnost oddelka je konserviranje in restavriranje kovinskih ter keramičnih predmetov (porcelanastega posodja, keramičnih vaz, srebrnine, zlatega nakita itd.). Delo na Oddelku je projektno organizirano.

Telefon: 01/234 31 40
E-pošta: tajnistvo.rc@zvkds.si

Oddelek za dokumentiranje in knjižnica

Oddelek zbira, obdeluje in hrani dokumentacijo o konservatorsko restavratorskih posegih ter posreduje podatke in vire informacij o njih.
Knjižnica hrani fond knjig z umetnostnozgodovinsko tematiko, ter strokovno literaturo s področja konserviranja in restavriranja.

Telefon: 01/234 31 91
E-pošta: tajnistvo.rc@zvkds.si

Oddelek za splošne zadeve

Oddelek za splošne zadeve sestavljajo tajništvo, finančno analitska služba, skladišče in tehnična ekipa. Oddelek nudi podporo strokovnim oddelkom.

Telefon: 01/234 31 40
E-pošta: tajnistvo.rc@zvkds.si

Primeri dobrih praks

Kremser Schmidtovi obočni poslikavi

Med letoma 2018 in 2022 je bil pod vodstvom Martine Lesar Kikelj izveden izredno obsežen ter strokovno zahteven projekt na stropni poslikavi na temenu stopnišča Gruberjeve palače.

Primeri dobrih praks

Zgrafito Maksa Kavčiča

Reševanje umetnine slikarja Maksa Kavčiča – zgrafito iz nekdanje Strojne tovarne v Trbovljah

Primeri dobrih praks

Vittore Carpaccio, Marija z Detetom na prestolu in s šestimi svetniki

Januarja 2019, ko je izurjena tehnična ekipa sliko snela s stene koprske stolnice, se je za našo ekipo začelo obdobje vsakodnevnega izvajanja različnih postopkov, od odstranjevanja neoriginalnih plasti, kitanja in retuširanja do končnega lakiranja slike.

Vittore Carpaccio, Marija z Detetom na prestolu in s šestimi svetniki
Vittore Carpaccio, Marija z Detetom na prestolu in s šestimi svetniki, pred posegi
Kremser Schmidtovi obočni poslikavi
Zgrafito Maksa Kavčiča
Vittore Carpaccio, Marija z Detetom na prestolu in s šestimi svetniki

Novice

Relevantne informacije za lastnike zbrane na enem mestu.

Gruberjeva palača postala novi dom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Ljubljana, 25. februar 2026 – Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je danes slovesno odprl nove prostore v Gruberjevi palači v Ljubljani. Eden najpomembnejših baročnih ambientov v Sloveniji je tako ponovno dobil izrazito javno poslanstvo – postal je osrednje upravno in strokovno središče nacionalne institucije za varstvo kulturne dediščine. Prostore sta odprla ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko in generalni direktor ZVKDS Jernej Hudolin. Ministrstvo za kulturo je za obnovo namenilo 370.000 evrov. Ministrica dr. Asta Vrečko je ob odprtju poudarila širši kontekst vlaganj v prostore zavoda: »V tem mandatu smo posebno pozornost namenili tudi prostorom in opremi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. ZVKDS je eden naših največjih javnih zavodov z razvejano mrežo enot po Sloveniji, restavratorskim in arheološkim oddelkom. Po selitvi Arhiva Slovenije smo baročno Gruberjevo palačo v Ljubljani namenili novi javni dejavnosti – Zavodu za varstvo kulturne dediščine, ob tem pa smo jo prenovili in uredili park spredaj. Preselili so se uprava in različne službe, ki bodo sedaj skupaj, prej pa so nekatere delovale v najetih prostorih. Lani smo zaključili energetsko sanacijo stavb območnih enot zavoda v Kranju in Ljubljani, letos pa še Luške kapitanije v Kopru, kamor bomo preselili območno enoto v Piranu. S tem ohranjamo dediščino in ustvarjamo boljše pogoje za delo in zaposlene.« Generalni direktor je poudaril, da bo združitev ključnih služb ZVKDS pod eno streho prinesla racionalizacijo stroškov, boljšo komunikacijo, učinkovitejše delovne procese in večjo povezanost zaposlenih. »Namesto na petih lokacijah v Ljubljani bomo sedaj delovali na treh – Gruberjeva palača je postala srce našega delovanja.« V nagovoru je izpostavil pomen simbolne in vsebinske vrnitve stroke v prostor, ki je bil že ob svojem nastanku namenjen znanosti in raziskovanju: »Danes smo se zbrali v enem najdragocenejših baročnih ambientov v Sloveniji. To ni le arhitekturni biser. To je prostor znanja, raziskovanja, ustvarjalnosti in dediščine, ki je skozi stoletja oblikoval našo identiteto.« Ob tem je dodal: »Verjamemo, da s svojim prihodom v palačo nadaljujemo večstoletni duh raziskovanja, ustvarjalnosti in odgovorne skrbi za dediščino.« In poudaril simbolno razsežnost odprtja: »To ni le logistična pridobitev. To je simbolna gesta: varuhi kulturne dediščine delujemo v prostoru, ki je vrhunski kulturni spomenik. S tem smo se postavili ob bok številnim evropskim spomeniškim službam, ki imajo sedež v izjemnih historičnih stavbah.« Zgodovina prostora znanja Gruberjevo palačo je v drugi polovici 18. stoletja zasnoval jezuit, arhitekt in znanstvenik Gabriel Gruber kot sedež jezuitskega kolegija. Že od začetka je bila zamišljena kot prostor znanja, raziskovanja in poučevanja. V njej so delovali številni znanstveniki, med njimi tudi Jurij Vega, eden najvidnejših slovenskih matematikov in astronomov. Palača je ohranila izjemne arhitekturne in umetnostne elemente, med njimi monumentalno ovalno stopnišče in bogato poslikano kapelo, ter ostaja eden ključnih baročnih spomenikov v Ljubljani.
25. 2. 2026

Gruberjeva palača postala novi dom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije

PREBERI
26. 4. 2024

Uradne ure v petek, 3. 5. 2024

PREBERI
palača OLO Kranj po obnovi
20. 3. 2026

Uspešno zaključena obnova oken in dvoranske zasteklitve palače OLO v Kranju

PREBERI

Išči po strani ZVKDS