Solinarska kulinarika

Solinarska kulinarika

je večletni projekt, v katerem prek predstavitve solinskih jedi, dela in življenja spoznavamo, vrednotimo, varujemo in ohranjamo še vedno prisotno, a tudi vse bolj ogroženo solinarsko kulturno dediščino. Dogodki potekajo na različnih lokacijah povezanih s solinarsko dediščino. Vključujejo pester program, ki poleg priprave značilnih jedi povezanih z delom in življenjem solinark in solinarjev v solinah vključuje tudi predavanja, pogovore, ustvarjalne delavnice in druge spremljevalne vsebine.

Projekt se izvaja v skupnem sodelovanju številnih zavodov, upravljavcev, društev in mnogih drugih udeležencev pridružene javnosti.

Način pridelave soli v Piranskih solinah predstavlja upoštevanje, vključevanje in sodelovanje človeka z danostmi okolja. Zahteva priznavanje odvisnosti in enakovrednosti, ki ga vzpostavlja solinarstvo z vsakodnevnim in predanim udejstvovanjem. Večstoletno delovanje in tenkočutna skrb za solinski prostor sta omogočili zgledno ravnovesje med človekovim delom in  potrebami, ter ekološko vzdržnostjo, ki jo omogoča pridelava soli po tradicionalnih postopkih. Solinarstvo je spodbujalo razvoj priobalnih mest ter vzpostavilo številne trgovske poti in človeške vezi. Solinarska dediščina je v kontekstu sodobnih ekoloških izzivov morda aktualnejša bolj, kot kadarkoli. Zaradi svoji lastnosti predstavlja zgled, navdih in potencial, ter posledično nujo po njeni ohranitvi in revitalizaciji danes opuščenih predelov solinske kulturne krajine.

 

Z dogodki želimo poudariti pomembnost ohranjanja lokalnih ekoloških obrti, ki jo dediščina Piranskih solin nedvomno predstavlja. Čeprav je solinarska dediščina navkljub svojim izjemnim sestavinam, brez katerih si človekovega zglednega in pravičnega odnosa z okoljem v prihodnosti skorajda ne moremo predstavljati ogrožena, jo je potrebno negovati s tenkočutnim odnosom, ohraniti in vročiti prihodnjim generacijam.

V letu 2024, ko so Dnevi evropske kulturne dediščine posvečeni dediščini kulturnih poti, mreženju in povezav, bo po zgledu preteklih let potekala peta izvedba projekta Solinarska kulinarika 2024.

Novice

Relevantne informacije za lastnike zbrane na enem mestu.

29. 1. 2025

NUK II – Odkritje hipokavsta na območju insule XLVI

PREBERI
Vabilo
2. 4. 2025

Vabilo na predstavitev obnove samostanske cerkve, Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici

PREBERI
Gruberjeva palača postala novi dom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Ljubljana, 25. februar 2026 – Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je danes slovesno odprl nove prostore v Gruberjevi palači v Ljubljani. Eden najpomembnejših baročnih ambientov v Sloveniji je tako ponovno dobil izrazito javno poslanstvo – postal je osrednje upravno in strokovno središče nacionalne institucije za varstvo kulturne dediščine. Prostore sta odprla ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko in generalni direktor ZVKDS Jernej Hudolin. Ministrstvo za kulturo je za obnovo namenilo 370.000 evrov. Ministrica dr. Asta Vrečko je ob odprtju poudarila širši kontekst vlaganj v prostore zavoda: »V tem mandatu smo posebno pozornost namenili tudi prostorom in opremi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. ZVKDS je eden naših največjih javnih zavodov z razvejano mrežo enot po Sloveniji, restavratorskim in arheološkim oddelkom. Po selitvi Arhiva Slovenije smo baročno Gruberjevo palačo v Ljubljani namenili novi javni dejavnosti – Zavodu za varstvo kulturne dediščine, ob tem pa smo jo prenovili in uredili park spredaj. Preselili so se uprava in različne službe, ki bodo sedaj skupaj, prej pa so nekatere delovale v najetih prostorih. Lani smo zaključili energetsko sanacijo stavb območnih enot zavoda v Kranju in Ljubljani, letos pa še Luške kapitanije v Kopru, kamor bomo preselili območno enoto v Piranu. S tem ohranjamo dediščino in ustvarjamo boljše pogoje za delo in zaposlene.« Generalni direktor je poudaril, da bo združitev ključnih služb ZVKDS pod eno streho prinesla racionalizacijo stroškov, boljšo komunikacijo, učinkovitejše delovne procese in večjo povezanost zaposlenih. »Namesto na petih lokacijah v Ljubljani bomo sedaj delovali na treh – Gruberjeva palača je postala srce našega delovanja.« V nagovoru je izpostavil pomen simbolne in vsebinske vrnitve stroke v prostor, ki je bil že ob svojem nastanku namenjen znanosti in raziskovanju: »Danes smo se zbrali v enem najdragocenejših baročnih ambientov v Sloveniji. To ni le arhitekturni biser. To je prostor znanja, raziskovanja, ustvarjalnosti in dediščine, ki je skozi stoletja oblikoval našo identiteto.« Ob tem je dodal: »Verjamemo, da s svojim prihodom v palačo nadaljujemo večstoletni duh raziskovanja, ustvarjalnosti in odgovorne skrbi za dediščino.« In poudaril simbolno razsežnost odprtja: »To ni le logistična pridobitev. To je simbolna gesta: varuhi kulturne dediščine delujemo v prostoru, ki je vrhunski kulturni spomenik. S tem smo se postavili ob bok številnim evropskim spomeniškim službam, ki imajo sedež v izjemnih historičnih stavbah.« Zgodovina prostora znanja Gruberjevo palačo je v drugi polovici 18. stoletja zasnoval jezuit, arhitekt in znanstvenik Gabriel Gruber kot sedež jezuitskega kolegija. Že od začetka je bila zamišljena kot prostor znanja, raziskovanja in poučevanja. V njej so delovali številni znanstveniki, med njimi tudi Jurij Vega, eden najvidnejših slovenskih matematikov in astronomov. Palača je ohranila izjemne arhitekturne in umetnostne elemente, med njimi monumentalno ovalno stopnišče in bogato poslikano kapelo, ter ostaja eden ključnih baročnih spomenikov v Ljubljani.
25. 2. 2026

Gruberjeva palača postala novi dom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije

PREBERI

Išči po strani ZVKDS