veliki oltar

sv. Areha na Frajhajmu se je vrnil

Po skoraj osmih letih se je veliki oltar sv. Areha vrnil na svoje mesto.

Sl. 10: Oltar sv. Areha po zaključenem konservatorsko-restavratorskem posegu; ob njem sodelavci Restavratorskega centra ZVKDS in Mizarstva Novak s.p.
Slika 1: Veliki oltar sv. Areha v cerkvi sv. Areha na Frajhajmu, april 2018.

Drugega septembra 2026 smo v podružnični cerkvi sv. Areha na Frajhajmu zaključili montažo polikromiranega lesenega oltarnega nastavka in s tem pomemben del večletnega konservatorsko-restavratorskega posega.

Veliki oltar je delo Jožefa Strauba, enega pomembnejših poznobaročnih kiparjev, ki so delovali na našem prostoru, in je nastal v petdesetih letih 18. stoletja. S svojimi 960 cm višine in 530 cm širine predstavlja izjemno monumentalno celoto. Za razliko od večine Straubovih oltarjev se je stebriščna zasnova tukaj umaknila veliki osrednji niši, obdani z volutami in baldahinom, glavno vlogo pa prevzemajo mogočne kiparske figure.

V osrednji niši stoji sv. Areh (Henrik) v viteški opravi z vladarsko krono, zlato kroglo in žezlom. Ob njem so razporejeni sv. Frančišek Ksaverij, sv. Janez Nepomuk ter nad obhodnima nišama sv. Peter in sv. Pavel. Posebnost oltarja so kipi v naravni velikosti, postavljeni v izrazito teatralne, skoraj odrske drže. Straubov značilni kiparski izraz prepoznamo v robustnih in razgibanih figurah, izraziti mimiki, valovitih kodrih ter bogato oblikovani draperiji.

Naša zgodba z oltarjem se je začela aprila 2018, ko smo cerkev obiskali v okviru projekta TrArS – Tracing the Art of the Straub Family. Že ob prvem obisku je bilo jasno, da je oltar zaradi izjemno visoke vlage v prostoru močno ogrožen. Kredna podloga s polikromacijo je bila vlažna, privzdignjena in je na številnih mestih odstopala od lesenega nosilca, zato smo najprej izvedli nujne ukrepe za zaščito in utrditev ogroženih površin.

Odločitev za demontažo oltarnega nastavka ni bila samoumevna. Demontaža historičnega oltarja je skrajni poseg v njegovo materialno in konstrukcijsko celovitost, zato jo je mogoče utemeljiti le v izjemnih okoliščinah. V primeru oltarja sv. Areha so bile razmere v cerkvi izrazito neustrezne, obenem pa so bili načrtovani obsežnejši gradbeni posegi v njeni notranjosti. Po tehtnem premisleku smo zato ocenili, da je začasen umik oltarnega nastavka nujen za njegovo zaščito ter za izvedbo konservatorsko-restavratorskih postopkov v nadzorovanih pogojih.

Novembra 2018 je bil oltarni nastavek razstavljen in prepeljan v atelje za les na Restavratorskem centru ZVKDS. Sledila so leta raziskav, sondiranj, utrjevanja, čiščenja, rekonstrukcij ter konservatorsko-restavratorske obravnave posameznih arhitekturnih in kiparskih elementov.

Raziskave so razkrile tudi presenetljivo bogato zgodovino njegovega videza. Na posameznih delih smo odkrili štiri do pet preslikav, pod njimi pa ostanke prvotne polikromacije iz časa nastanka oltarja. Ohranjeni ostanki kažejo, da so bile draperije svetnikov prvotno pozlačene in posrebrene z zlatimi in srebrnimi lističi v tehniki vodne pozlate oziroma posrebritve, površine pa so dodatno bogatile zelene, rdeče in modre lazure. Arhitektura oltarja je bila poslikana v imitaciji različnih vrst marmorja – v rjavih, modrih, sivih, zelenih in rdečih tonih. Avtor prvotne poslikave za zdaj ni znan.

Zaradi velikosti oltarja, kompleksne zgodovine njegovih poslikav in občutljivosti ohranjenih originalnih plasti je delo potekalo postopoma, po posameznih vsebinskih in delovnih sklopih. Metodologijo smo med posegom sproti prilagajali novim ugotovitvam in stanju posameznih elementov.

Pri načrtovanju in izvajanju posega smo sodelovali z odgovorno konservatorko z Območne enote Maribor ZVKDS, ter jo sproti seznanjali z ugotovitvami in predvidenimi nadaljnjimi postopki.

Zaključna montaža je bila izvedena kot medoddelčni projekt Restavratorskega centra ZVKDS v sodelovanju z Mizarstvom Novak s.p.

Po skoraj osmih letih smo oltarni nastavek vrnili v njegov izvorni prostor. Njegova vrnitev poudarja eno temeljnih izhodišč konservatorsko-restavratorske stroke: kulturno dediščino je treba, kadar je to mogoče, ohranjati v njenem izvirnem prostorskem, materialnem in zgodovinskem kontekstu.

Pri projektu so sodelovali:

VODJA PROJEKTA: Saša Dolinšek

ODGOVORNA KONSERVATORKA: Alenka Zupan
SODELAVCI V OKVIRU ZVKDS-RC: Katja Kavkler, Anže Šušteršič, Rok Dolničar, Robert Kuret, Nuška Dolenc Kambič, Marko Briesenhorn, Valentin Benedik.

ZUNANJI SODELAVCI: Ana Oblak, Janez Novak, Franci Novak, Ana Strašek, Denis Dražetić, Anja Novak, Barbara Kogoj, Barbara Slapnik, Barbara Dragan, Nežka Faganel, Eva Lucija Krajnc, Klara Klančar, Aleksandra Mohorko, Marta Mitić, Ana Lupis, Jaka Jaklič in Valentina Pavlič.

Novice

Relevantne informacije za lastnike zbrane na enem mestu.

Gruberjeva palača postala novi dom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Ljubljana, 25. februar 2026 – Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je danes slovesno odprl nove prostore v Gruberjevi palači v Ljubljani. Eden najpomembnejših baročnih ambientov v Sloveniji je tako ponovno dobil izrazito javno poslanstvo – postal je osrednje upravno in strokovno središče nacionalne institucije za varstvo kulturne dediščine. Prostore sta odprla ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko in generalni direktor ZVKDS Jernej Hudolin. Ministrstvo za kulturo je za obnovo namenilo 370.000 evrov. Ministrica dr. Asta Vrečko je ob odprtju poudarila širši kontekst vlaganj v prostore zavoda: »V tem mandatu smo posebno pozornost namenili tudi prostorom in opremi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. ZVKDS je eden naših največjih javnih zavodov z razvejano mrežo enot po Sloveniji, restavratorskim in arheološkim oddelkom. Po selitvi Arhiva Slovenije smo baročno Gruberjevo palačo v Ljubljani namenili novi javni dejavnosti – Zavodu za varstvo kulturne dediščine, ob tem pa smo jo prenovili in uredili park spredaj. Preselili so se uprava in različne službe, ki bodo sedaj skupaj, prej pa so nekatere delovale v najetih prostorih. Lani smo zaključili energetsko sanacijo stavb območnih enot zavoda v Kranju in Ljubljani, letos pa še Luške kapitanije v Kopru, kamor bomo preselili območno enoto v Piranu. S tem ohranjamo dediščino in ustvarjamo boljše pogoje za delo in zaposlene.« Generalni direktor je poudaril, da bo združitev ključnih služb ZVKDS pod eno streho prinesla racionalizacijo stroškov, boljšo komunikacijo, učinkovitejše delovne procese in večjo povezanost zaposlenih. »Namesto na petih lokacijah v Ljubljani bomo sedaj delovali na treh – Gruberjeva palača je postala srce našega delovanja.« V nagovoru je izpostavil pomen simbolne in vsebinske vrnitve stroke v prostor, ki je bil že ob svojem nastanku namenjen znanosti in raziskovanju: »Danes smo se zbrali v enem najdragocenejših baročnih ambientov v Sloveniji. To ni le arhitekturni biser. To je prostor znanja, raziskovanja, ustvarjalnosti in dediščine, ki je skozi stoletja oblikoval našo identiteto.« Ob tem je dodal: »Verjamemo, da s svojim prihodom v palačo nadaljujemo večstoletni duh raziskovanja, ustvarjalnosti in odgovorne skrbi za dediščino.« In poudaril simbolno razsežnost odprtja: »To ni le logistična pridobitev. To je simbolna gesta: varuhi kulturne dediščine delujemo v prostoru, ki je vrhunski kulturni spomenik. S tem smo se postavili ob bok številnim evropskim spomeniškim službam, ki imajo sedež v izjemnih historičnih stavbah.« Zgodovina prostora znanja Gruberjevo palačo je v drugi polovici 18. stoletja zasnoval jezuit, arhitekt in znanstvenik Gabriel Gruber kot sedež jezuitskega kolegija. Že od začetka je bila zamišljena kot prostor znanja, raziskovanja in poučevanja. V njej so delovali številni znanstveniki, med njimi tudi Jurij Vega, eden najvidnejših slovenskih matematikov in astronomov. Palača je ohranila izjemne arhitekturne in umetnostne elemente, med njimi monumentalno ovalno stopnišče in bogato poslikano kapelo, ter ostaja eden ključnih baročnih spomenikov v Ljubljani.
25. 2. 2026

Gruberjeva palača postala novi dom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije

PREBERI
13. 10. 2025

8. Evropski dnevi konservatorstva-restavratorstva

PREBERI
20. 7. 2023

Občasnik ZVKDS: Obnovljena oranžerija dvorca Dornava

PREBERI

Išči po strani ZVKDS