Obnova fasade in stavbnega pohištva Čebelice v Radovljici ob 100 letnici smrti arhitekta C. M. Kocha
Besedilo pripravila: mag. Maja Avguštin, konservatorska svetovalka, ZVKDS, OE Kranj,
odgovorna konservatorka za obnovo Čebelice
Urbanizacija radovljiškega predmestja proti Lescam ob današnji Gorenjski cesti se je začela relativno pozno šele konec 19. oz. v začetku 20. stoletja. Ohranjene fotografije kažejo, da gradnja in širitev mesta nista potekala enakomerno. Osrednjo os nove mestne četrti je predstavljal kostanjev drevored. Ob njem so konec 19. stoletja zgradili najprej šolo, gasilski dom in sodišče. Hkrati je bil to tudi čas, ko so se umetnostni tokovi mešali z odhajajočim historicizmom in prihajajočo secesijo. V tem smislu so vsi trije omenjeni objekti estetski apologeti odhajajočega umetnostnega sloga, mlajši ki so nastali v prvem desetletju 20. stoletja pa že znanilci nove dobe in sodobnega modernega okusa tistega časa. Omeniti velja, da Gorenjska cesta z bližnjo okolico danes predstavlja izjemno kvaliteten nabor umetnostnih slogov prve polovice 20. stoletja, saj so poleg arhitektov Josefa Hroneka in Cirila Metoda Kocha tu svoje stvaritve zapustili tudi Josef Seeland, Willy Mohr, Danilo Fürst.
Eden najpomembnejših objektov svojega dobe v Radovljici je posojilnica, ki je po svojih likovnih motivih na fasadi dobila ime Čebelica.
Nastala je leta 1906 po načrtih slovenskega arhitekta Cirila Metoda Kocha (1867-1925), ki je ustvaril načrte za več znamenitih stavb v Ljubljani (Čudnova hiša, Pogačnikova hiša ob Miklošičevem parku, hišo in tovarno K. Binder, Policijsko direkcijo, šolo na Barju, Mestni dom v detajlih, Kmetsko posojilnico, Narodno tiskarno, Mladiko, Hotel Tivoli, Vilo Kollmann, Jadransko zavarovalno družbo in mnoge druge), Bohinju (most pri cerkvi sv. Janeza v Bohinju), Celju (3 hiše in Posojilnico), Opatiji (šolo in rekonstrukcijo kapelice), St. Veit pri Dunaju (mavzolej Ginzelmayr) in mnogo načrtov za manjše hiše in vile na Slovenskem.
Takoj ob izgradnji so se v pritličju nahajali prostori posojilnice in odvetniška pisarna, v nadstropjih pa so bila stanovanja. Nekdaj so se zato v obeh nadstropjih na dvoriščni fasadi nahajali tudi balkoni. Na najstarejših fotografijah lahko opazimo, da se je na mestu današnjega parkirišča ob stavbi nahajala mala parkovna zasnova, ki bi jo lahko v bodoče rekonstruirali in tako objektu povrnili tudi njegovo originalno parkovno ureditev. Okolica Čebelice se je sčasoma spreminjala. Na fotografija iz leta 1909 opazimo novozgrajen objekt, pred katerem so zasajena mlada kostanjeva drevesa, na fotografiji iz leta 1936 pa je bila pred objektom postavljena bogato oblikovana ograja, ki je mejila posest od Gorenjske ceste.
Arhitekturna zasnova posojilnice je relativno preprosta in tradicionalna. Gre za visokopritlično dvonadstropno stavbo, s plitko štirikapno streho. Osrednji petosni del fasade obrobljata plitva enoosna rizalita. Najpomembnejši dekorativni element fasade je osrednji vhodni del, ki je likovno nadgrajen in poudarjen z mozaikom keramičnih ploščic. Te ustvarjajo motiv dveh dreves, ki se nad čebeljim panjem pneta čez visoko pritličje in prvo nadstropje. V krošnjah upodobljen čebelji roj danes dopolnjujejo tridimenzionalne bakrene čebele, ki so nameščene na fasado, tudi tam, kjer je nekdaj stal napis posojilnica. Prvotno naj bi bila čebela zgolj ena. K estetski in likovni vrednosti fasade pomembno prispeva tudi napušč, ki s svojimi profiliranimi špirovci in vmesnimi poslikanimi polji spominja na florentinske renesančne napušče. Takšni napušči so ponovno prišli v modo prav v času secesije.
Decembra 1964 je objekt postal last Občine Radovljica. Občina jo je na predlog takratnega Zavoda za spomeniško varstvo Kranj leta 1987 razglasila za kulturni spomenik. Objekt je danes v celoti namenjen prostorom Upravne enote Radovljica. ZVKDS, OE Kranj je leta 2023 skupaj z investitorjema Občino Radovljica in Ministrstvom za javno upravo RS pristopil k obnovi, za katero smo zaradi izjemnosti spomenika želeli, da bi bila rekonstrukcija originalnega stanja. Cilj je bil kar najbolj verno in v skladu z najdbami obnoviti stavbo tako, da bo kar najbolje izkazovala stanje iz leta 1906. V tem smislu smo stavbi vrnili dvokrilna okna na škatlo in fasadi njeno originalno podobo.
Čebelica je od izgradnje doživela več prenov in predelav tako na fasadi kot tudi v notranjosti. Zadnja obnova fasade in menjava stavbnega pohištva je potekala v več letnih fazah med leti 1984 in 1987. V času te prenove so originalno stavbno pohištvo nadomestili z novim industrijsko izdelanim. Opustili so okna na škatlo, način dvokrilnega odpiranja, nekatere estetske poudarke so preoblikovali v skladu s takratnimi tehnološkimi zmožnostmi. Restavratorsko pozornost so namenili popravilu fasade in novi barvni podobi v oker barvi s poudarjenimi elementi v beli barvi. Mag. Eva Tršar Andlovic iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Kranj je leta 2023 in 2024 skupaj z izbranima konservatorjema- restavratorjema Jako Grmekom in Ano Resnik izvedla sondažne raziskave na ometu, napušču in ostankih okenskih špalet, ki smo jih odkrili po odstranitvi sekundarnih oken. Izkazalo se je, da je bila prvotna barvna podoba fasade odeta v peščene tone, na podlagi skromnih barvnih ostankov smo lahko določili tudi prvotno barvo stavbnega pohištva. Pri raziskavi napušča smo naleteli na pravo malo presenečenje. Ko smo ugotavljali sestavo in kvaliteto poslikanih plošč, smo ugotovili da so originalni napušč pred štiridesetimi leti prekrili z na novo poslikanimi ivernimi ploščami, spodaj pa ohranili originalen lesen napušč, ki ni bil sestavljen iz kasetnih plošč pa iz lesenih desk, ki so bile nabite nad profiliranimi špirovci. To je bil tudi razlog, da jih niso mogli ustrezno obnoviti, zato so jih zgolj prekrili. Deske so bile v slabem stanju. Zaradi zamakanja se je poslikava ohranila zgolj v smislu drobnih barvnih sledi. Iverne plošče smo odstranili in shranili. Zaradi zahtevnosti in kompleksnosti posegov na napušču, smo se odločili, da bo prenovljen v fazi menjave strešne kritine, ki bo sledila v naslednjih letih. Napušč je trenutno ustrezno zaščiten, da ne bi v času čakanja na prenovo prišlo do dodatnih poškodb. Na podlagi poslikav na ivernih ploščah so bile izdelane šablone za poslikavo. Tudi napušč in jonski friz pod njim sta bila večkrat obnovljena. Tudi v tem primeru smo ugotovili, da so bili špirovci prvotno druge zelene barve, jonski friz pa je bil poudarjen v drugačni barvni lestvici, kot smo jo poznali do zdaj.
V sklopu obnove v letošnjem letu je bila osrednja konservatorsko-restavratorska pozornost namenjena predvsem obnovi in konsolidaciji keramičnih ploščic. Te so bile očiščene, preperele in nestabilne fuge med njimi so bile utrjene, nekatere tudi na novo izdelane. Nekaj manjkajočih in počenih ploščic je bilo na novo izdelanih. Manjkajoče čebele so bile na podlagi edine ohranjene na novo izdelane in ponovno nameščene. Obnovljena so bila vhodna vrata, zamenjana so bila sekundarna dvoriščna vrata.
