Srževica

Srževica Konserviranje kamnitega znamenja

Držali smo se načela minimalnega posega, zato manjkajočih delov nismo rekonstruirali.

Besedilo: mag. Špela Govže

Delno očiščen relief. (foto: arhiv ZVKDS RC, oddelek za kamen in štukaturo)
Obšivanje lusk z malto. (foto: arhiv ZVKDS RC, oddelek za kamen in štukaturo)

Kamnito stebrno znamenje, poznano tudi pod imenom Pintarjev križ, je do leta 2021 stalo na posestvu kmetije Srževica 21a, SZ od vasi med lokalno cesto in gozdom. Ker je znamenje čedalje bolj propadalo, lastnik pa ni imel na voljo sredstev za njegovo konserviranje je bilo dogovorjeno, da ga podari Občini Šentjur. Predstavnica občine se je obrnila na ZVKDS Restavratorski center, oddelek za kamen in štukaturo, kjer je bilo znamenje v sklopu redne dejavnosti konservirano. V prihodnje je predvidena tudi ureditev prostora prvotne lokacije in postavitev kopije znamenja. Znamenje je sestavljeno iz dveh vrst kamna in sicer belega marmorja iz katerega je izdelanih večji del elementov: steber, valovita strešica, križ in mikritnega apnenca, ki je bil enostavnejši za obdelavo in sta iz njega izklesana hišica z reliefi ter profiliran element pod njo. Med tremi reliefi je najbolje ohranjen Križani, medtem ko sta ostali dve upodobitvi v slabšem stanju. Na stebru sta vklesani začetnici O.I. in datacija 1726. Leta 2021 smo okoli znamenja postavili delovne odre in s pomočjo avtodvigala znamenje demontirali ter prepeljali v restavratorski atelje. Na znamenju so bile prisotne močne črne in zelene obloge, ki so bile predvsem biološkega izvora. Površina kamna je bila na nekaterih delih povsem preperela, reliefi pa zlasti na eni strani uničeni do nerazpoznavnosti. Na kamnu so bile vidne različne mehanske poškodbe kot so razpoke, odlomi, luščenje po plasteh in  prašenje. Izvedli smo sonde čiščenja, ki je bilo kompleksno in ga je bilo potrebno prilagajati stanju spomenika. Poseg je zajemal čiščenje z zobnimi ščetkami, čiščenje z vodno paro in različnim drobnim orodjem. Pri trdovratnejših oblogah smo si pomagali z namenskimi čistili za kamen, biocidnim sredstvom in z ionskimi izmenjevalnimi smolami. Lokalno smo na najbolj ogroženih predelih obloge poskusili odstraniti tudi z laserjem. Zlasti na marmorju vseh oblog ni bilo mogoče odstraniti, saj nismo želeli poškodovati originalne kamnite substance. Vsekakor pa je razlika po dolgotrajnem čiščenju ogromna. Glede na slabo stanje hišice z reliefi in profiliranega elementa je bilo nujno utrjevanje in injektiranje odstopajočih lusk. Injektiranje smo izvedli z injektirnima masama Ledan Ristat extra in TC1 plus, utrjevanje pa  z 20% raztopino kalcijevega acetoacetata (CFW, ZAG). Utrjevanje smo izvajali skozi daljše časovno obdobje, delno smo najbolj krhke dele utrdili že pred čiščenjem. Poškodbe smo obšili z malto iz naravnega hidravličnega apna in rumene mivke. Na marmorju je bilo poškodb bistveno manj, tam smo poškodbe zapolnjevali z malto z belo mivko. Držali smo se načela minimalnega posega, zato manjkajočih delov nismo rekonstruirali. Da bi nekoliko upočasnili degradacijske procese smo v dogovoru s krajevno skupnostjo, občino, župnikom in odgovornim konservatorjem ZVKDS OE Celje Matijo Plevnikom znamenje namestili pod pevski kor župnijske cerkve na Ponikvi, v bližini prvotne lokacije. Armiran betonski temelj je po navodilu konservatorjev restavratorjev izvedel lokalni izvajalec. Lokacijo postavitve temelja smo dorekli na predhodnem sestanku vseh vpletenih deležnikov. Do cerkve smo elemente pripeljali s tovornim vozilom z dvižno roko. Montaža je potekala po klasični metodi s postavitvijo delovnih odrov in škripca. Stike med elementi smo zapolnili z malto iz naravnega hidravličnega apna in kalcitnega peska.

 

Znamenje po postavitvi v cerkev. (foto: arhiv ZVKDS RC, oddelek za kamen in štukaturo)

Servitski samostan, Koper
Koper

Servitski samostan

Preberi več

Novice

Relevantne informacije za lastnike zbrane na enem mestu.

Gruberjeva palača postala novi dom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Ljubljana, 25. februar 2026 – Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je danes slovesno odprl nove prostore v Gruberjevi palači v Ljubljani. Eden najpomembnejših baročnih ambientov v Sloveniji je tako ponovno dobil izrazito javno poslanstvo – postal je osrednje upravno in strokovno središče nacionalne institucije za varstvo kulturne dediščine. Prostore sta odprla ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko in generalni direktor ZVKDS Jernej Hudolin. Ministrstvo za kulturo je za obnovo namenilo 370.000 evrov. Ministrica dr. Asta Vrečko je ob odprtju poudarila širši kontekst vlaganj v prostore zavoda: »V tem mandatu smo posebno pozornost namenili tudi prostorom in opremi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. ZVKDS je eden naših največjih javnih zavodov z razvejano mrežo enot po Sloveniji, restavratorskim in arheološkim oddelkom. Po selitvi Arhiva Slovenije smo baročno Gruberjevo palačo v Ljubljani namenili novi javni dejavnosti – Zavodu za varstvo kulturne dediščine, ob tem pa smo jo prenovili in uredili park spredaj. Preselili so se uprava in različne službe, ki bodo sedaj skupaj, prej pa so nekatere delovale v najetih prostorih. Lani smo zaključili energetsko sanacijo stavb območnih enot zavoda v Kranju in Ljubljani, letos pa še Luške kapitanije v Kopru, kamor bomo preselili območno enoto v Piranu. S tem ohranjamo dediščino in ustvarjamo boljše pogoje za delo in zaposlene.« Generalni direktor je poudaril, da bo združitev ključnih služb ZVKDS pod eno streho prinesla racionalizacijo stroškov, boljšo komunikacijo, učinkovitejše delovne procese in večjo povezanost zaposlenih. »Namesto na petih lokacijah v Ljubljani bomo sedaj delovali na treh – Gruberjeva palača je postala srce našega delovanja.« V nagovoru je izpostavil pomen simbolne in vsebinske vrnitve stroke v prostor, ki je bil že ob svojem nastanku namenjen znanosti in raziskovanju: »Danes smo se zbrali v enem najdragocenejših baročnih ambientov v Sloveniji. To ni le arhitekturni biser. To je prostor znanja, raziskovanja, ustvarjalnosti in dediščine, ki je skozi stoletja oblikoval našo identiteto.« Ob tem je dodal: »Verjamemo, da s svojim prihodom v palačo nadaljujemo večstoletni duh raziskovanja, ustvarjalnosti in odgovorne skrbi za dediščino.« In poudaril simbolno razsežnost odprtja: »To ni le logistična pridobitev. To je simbolna gesta: varuhi kulturne dediščine delujemo v prostoru, ki je vrhunski kulturni spomenik. S tem smo se postavili ob bok številnim evropskim spomeniškim službam, ki imajo sedež v izjemnih historičnih stavbah.« Zgodovina prostora znanja Gruberjevo palačo je v drugi polovici 18. stoletja zasnoval jezuit, arhitekt in znanstvenik Gabriel Gruber kot sedež jezuitskega kolegija. Že od začetka je bila zamišljena kot prostor znanja, raziskovanja in poučevanja. V njej so delovali številni znanstveniki, med njimi tudi Jurij Vega, eden najvidnejših slovenskih matematikov in astronomov. Palača je ohranila izjemne arhitekturne in umetnostne elemente, med njimi monumentalno ovalno stopnišče in bogato poslikano kapelo, ter ostaja eden ključnih baročnih spomenikov v Ljubljani.
25. 2. 2026

Gruberjeva palača postala novi dom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije

PREBERI
Razstavni prostor je posvečen kamnu. Vir_Fototeka ZVKDS, avtorica Hana Brus, 2024.
26. 3. 2024

Dve novi razglasitvi za kulturni spomenik

PREBERI
Hrastovlje_cerkev-sv.-Trojice
27. 8. 2025

Praznujemo 80 let!

PREBERI

Išči po strani ZVKDS