Piran

Carpacciova umetnina – pregled, konservacija in zaščita

  • Vittore Carpaccio, Marija z Detetom na prestolu in svetniki – Mati upanja
  • 1518 leto
  • olje na platnu, 291.5 × 219.5 cm
  • signatura: VICTOR CARP [ATHIVS] VENET [VS]/MDXVIII
  • Minoritska cerkev sv. Frančiška Asiškega v Piranu
  • EID 1-03879

 

Za dolgoročno ohranjanje in poglobljeno razumevanje Carpacciove piranske umetnine je ključno temeljito poznavanje uporabljenih materialov ter zgodovinskih okoliščin njenega nastanka. Slika je bila natančno pregledana z vrsto neinvazivnih preiskav, ki so razkrile obseg in kakovost starih konservatorsko-restavratorskih posegov ter njeno trenutno stanje. Zaradi zahtevnosti postopkov je bil pregled izveden v Restavratorskem centru ZVKDS v pogojih, kjer so zagotovljeni najvišji tehnični in varnostni standardi.

Rezultati pregleda

Ugotovljeno je bilo, da mere, navedene v katalogih in italijanskem zapisniku, ne držijo. Slika dejansko meri 291,5 cm v višino in 119,5 cm v širino, kar odstopa za približno 10 cm od prejšnjih podatkov. Slika je bila v preteklosti večkrat konservirana in restavrirana – domnevno vsaj 3 ali 4 krat (čiščenje, utrjevanje, podlepljanje, kitanje, napenjanje na podokvir, retuširanje, lakiranje). S specialnimi preiskavami je določen obseg številnih retuš, ki ponekod prehajajo tudi v preslikave. Slika je nameščena na nov podokvir, viden je tudi izdaten sloj laka ter manjše lokalne mehanske poškodbe. Stanje slike je trenutno stabilno.

Okrasni okvir, ki sicer ni originalen, je pomembna stilna dopolnitev. Na lesu se namreč pojavlja isti vzorec kot je na preprogi pod Marijinim prestolom. Ob pregledu je bilo stanje okvirja slabo: prisotne so bile obsežne mehanske poškodbe na pozlati in lesu, problematična je bila njegova stabilnost.  Med konservatorsko—restavratorskimi postopki je bil les ustrezno konserviran, posamezni elementi pa mehansko ojačani. Odstranjena je površinska umazanija in dopolnjeni manjkajoči deli podloge in pozlate.

 

 

Slika pod različnimi svetlobami, foto: Andrej Hirci

Preventivni ukrepi

Za dodatno zaščito slike sta bila izvedena dva ključna ukrepa: zasteklitev spredaj za preprečevanje mehanskih poškodb dragocenega likovnega dela  in negativnih vplivov okolja, zaščitna površina zadaj pa jo varuje pred prahom, umazanijo, mikroorganizmi ter visoko vlago iz sten in prostora. Izkušnje kažejo, da so slike, zaščitene na takšen način, bistveno manj poškodovane kot tiste brez zaščite.

Montaža

Slika in oltarna niša sta bili pred montažo ustrezno pripravljeni. Nosilni elementi za sliko in okrasni okvir so bili izdelani iz nerjaveče kovine in so pritrjeni na stene oltarne niše in na robove okrasnega okvirja. Posebna pozornost je bila namenjena distanci zadnje strani slike od stene oltarne niše. Z ustrezno distanco je vzpostavljeno kroženje zraka, kar preprečuje nastanek nevarne kondenzacije vlage.

 

 

Zaradi vzpostavitve mehanskega varovanja je slika spredaj zastekljena.  Izbrano je bilo zaščitno steklo Guardian Clarity™ ( https://www.guardianglass.com/eu/en/our-glass/guardian-clarity ) debeline 8,76 mm v antirefleksni izvedbi z visoko UV zaščito, ki zagotavlja optimalno varovanje umetnine ter hkrati omogoča jasno in nemoteno vizualno doživljanje. Stekleno površino držijo nosilci, diskretno nameščeni na zadnjo steno oltarne niše in barvno usklajeni z okrasnim okvirjem, tudi nosilci so nameščeni na ustrezni distanci od slikovne površine zaradi vzpostavitve kroženja zraka. Izvajalec del je Archa inženiring d.o.o. ( https://archapromuseum.com/ ) podjetje,  ki je specializirano za celostne projektne rešitve za muzeje in galerije.

 

Besedilo je pripravila: Barbka Gosar Hirci

Avtor fotografij: Ubald Trnkoczy

Sodelujoči

Barbka Gosar Hirci; vodja projekta

Nuška Dolenc Kambič, Tina Vrenko in Ana Strašek; restavriranje zlatega okvirja

Janez in Franci Novak, Anže Šušteršič, Aljaž Krajnc, Anže Štrubelj in Tilen Hirci; montaža

Andrej Hirci in Katja Kavker; naravoslovne raziskave

Emina Frljak Gašparovič; pregled stanja slike

Novice

Relevantne informacije za lastnike zbrane na enem mestu.

Priznanje Ministrstva za obrambo
18. 5. 2026

Priznanje Ministrstva za obrambo Republike Slovenije sodelavki ZVKDS – Ernesti Drole

PREBERI
Razstavni prostor je posvečen kamnu. Vir_Fototeka ZVKDS, avtorica Hana Brus, 2024.
26. 3. 2024

Dve novi razglasitvi za kulturni spomenik

PREBERI
Gruberjeva palača postala novi dom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Ljubljana, 25. februar 2026 – Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je danes slovesno odprl nove prostore v Gruberjevi palači v Ljubljani. Eden najpomembnejših baročnih ambientov v Sloveniji je tako ponovno dobil izrazito javno poslanstvo – postal je osrednje upravno in strokovno središče nacionalne institucije za varstvo kulturne dediščine. Prostore sta odprla ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko in generalni direktor ZVKDS Jernej Hudolin. Ministrstvo za kulturo je za obnovo namenilo 370.000 evrov. Ministrica dr. Asta Vrečko je ob odprtju poudarila širši kontekst vlaganj v prostore zavoda: »V tem mandatu smo posebno pozornost namenili tudi prostorom in opremi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. ZVKDS je eden naših največjih javnih zavodov z razvejano mrežo enot po Sloveniji, restavratorskim in arheološkim oddelkom. Po selitvi Arhiva Slovenije smo baročno Gruberjevo palačo v Ljubljani namenili novi javni dejavnosti – Zavodu za varstvo kulturne dediščine, ob tem pa smo jo prenovili in uredili park spredaj. Preselili so se uprava in različne službe, ki bodo sedaj skupaj, prej pa so nekatere delovale v najetih prostorih. Lani smo zaključili energetsko sanacijo stavb območnih enot zavoda v Kranju in Ljubljani, letos pa še Luške kapitanije v Kopru, kamor bomo preselili območno enoto v Piranu. S tem ohranjamo dediščino in ustvarjamo boljše pogoje za delo in zaposlene.« Generalni direktor je poudaril, da bo združitev ključnih služb ZVKDS pod eno streho prinesla racionalizacijo stroškov, boljšo komunikacijo, učinkovitejše delovne procese in večjo povezanost zaposlenih. »Namesto na petih lokacijah v Ljubljani bomo sedaj delovali na treh – Gruberjeva palača je postala srce našega delovanja.« V nagovoru je izpostavil pomen simbolne in vsebinske vrnitve stroke v prostor, ki je bil že ob svojem nastanku namenjen znanosti in raziskovanju: »Danes smo se zbrali v enem najdragocenejših baročnih ambientov v Sloveniji. To ni le arhitekturni biser. To je prostor znanja, raziskovanja, ustvarjalnosti in dediščine, ki je skozi stoletja oblikoval našo identiteto.« Ob tem je dodal: »Verjamemo, da s svojim prihodom v palačo nadaljujemo večstoletni duh raziskovanja, ustvarjalnosti in odgovorne skrbi za dediščino.« In poudaril simbolno razsežnost odprtja: »To ni le logistična pridobitev. To je simbolna gesta: varuhi kulturne dediščine delujemo v prostoru, ki je vrhunski kulturni spomenik. S tem smo se postavili ob bok številnim evropskim spomeniškim službam, ki imajo sedež v izjemnih historičnih stavbah.« Zgodovina prostora znanja Gruberjevo palačo je v drugi polovici 18. stoletja zasnoval jezuit, arhitekt in znanstvenik Gabriel Gruber kot sedež jezuitskega kolegija. Že od začetka je bila zamišljena kot prostor znanja, raziskovanja in poučevanja. V njej so delovali številni znanstveniki, med njimi tudi Jurij Vega, eden najvidnejših slovenskih matematikov in astronomov. Palača je ohranila izjemne arhitekturne in umetnostne elemente, med njimi monumentalno ovalno stopnišče in bogato poslikano kapelo, ter ostaja eden ključnih baročnih spomenikov v Ljubljani.
25. 2. 2026

Gruberjeva palača postala novi dom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije

PREBERI

Išči po strani ZVKDS