Aljažev stolp

Večjih sprememb na poslikavi zaradi vremenskih razmer, ki so na vrhu Triglava, predvsem pozimi, še posebej ekstremne, nista zaznala. Na panorami so bile najdene le manjše, po vsej verjetnosti nenamerne praske, ki so jih manj pozorni obiskovalci povzročili ob gibanju v notranjosti stolpa.

Glavni poseg na Aljaževem stolpu je bilo barvanje celotne zunanje površine strehe s temno sivo namensko barvo, saj je ta rahlo obledela, predvsem pa zato, ker se je na njej nabralo večje število prask. Večina prask je posledica hoje z derezami. V s snegom bogatih zimah, ko je stolp skrit pod debelo snežno odejo, so dokumentirane prakse lahko nastale tudi z udarci s cepinom. Na mestih odkruškov barve je bila pobarvana zastavica, iz istega razloga pa je bil v celoti osvežen napis »Aljažev stolp« nad vrati. Prebarvani so bili še drugi bolj izpostavljeni deli stolpa, kot so diagonalne opore in prag. Pred vrnitvijo v dolino so bile z nosilnega okvirja spominske plošče ob stolpu odstranjene vse nalepke, s katerimi je bil ta že skoraj v celoti prekrit.

Stolp in okolica sta bila tako pred obletnico njegove postavitve 7. avgusta (1895) in dnem, za katerega je podan predlog, da bi postal tudi slovenski praznik, Dan Triglava, ustrezno osvežena.

Avtor besedila: dr. Martin Kavčič