Maribor, Glavni trg, kopija Kužnega znamenja, foto: Mateja Neža Sitar, 2025 (dokumentacija ZVKDS Območna enota Maribor)
priprava monografije

Kužno znamenje Jožefa Strauba

V povezovanju z različnimi mariborskimi kulturnimi inštitucijami bomo na Območni enoti Maribor ZVKDS obletnico kiparjeve smrti proslavili s pripravo znanstveno-strokovne monografije.

Pred 270 leti je marca 1756 v Mariboru v štiriinštiridesetem letu starosti umrl poznobaročni kipar Jožef Straub (1712–1756), eden vodilnih predstavnikov baroka v Sloveniji. Leta 1743 mu je mariborski mestni svet zaupal prestižno naročilo izdelave Kužnega znamenja na Glavnem trgu.

V povezovanju z različnimi mariborskimi kulturnimi inštitucijami bomo na Območni enoti Maribor ZVKDS obletnico kiparjeve smrti proslavili s pripravo znanstveno-strokovne monografije. Ta umetnostnozgodovinsko izjemna baročna kiparska kompozicija Kužnega znamenja, ki velja za najobsežnejše delo te vrste na Slovenskem, doslej še ni bila predmet poglobljene monografske obravnave. Publikacija bo mestu, meščanom, strokovni in širši javnosti doprinesla pomembna umetnostnozgodovinska, kulturno-zgodovinska, arhivistična, domoznanska, konservatorska in konservatorsko-restavratorska spoznanja. Osvetlili bomo Straubovo življenje, umetniško delo, še posebej Kužno znamenje in njegov obstoj skozi čas, predstavili širše kulturnozgodovinske okoliščine, v katerih je umetnik živel in ustvarjal. Namen je ozaveščati javnost in promovirati pomen dediščine ter izjemne mojstre, umetnike in osebnosti iz preteklosti mesta, ki so tukaj prebivali, delovali in soustvarjali zgodovino in umetnostno podobo Maribora. Izpostavili bomo za tisti čas pri nas edinstveni pionirski spomeniškovarstveni projekt izdelave kopije Kužnega znamenja, ki od leta 1991 na Glavnem trgu nadomešča original.

Originalno Kužno znamenje in kopija

Maribor, Glavni trg, kopija Kužnega znamenja, foto: Mateja Neža Sitar, 2025 (dokumentacija ZVKDS Območna enota Maribor)
Maribor, Glavni trg, originalno Kužno znamenje, neznan avtor, šestdeseta leta 20. stoletja (dokumentacija ZVKDS Območna enota Maribor)

Novice

Relevantne informacije za lastnike zbrane na enem mestu.

Kostanjevica na Krasu
22. 5. 2024

Javna obravnava Odloka o razglasitvi Frančiškanskega samostana Kostanjevica v Novi Gorici za kulturni spomenik državnega pomena

PREBERI
Gruberjeva palača postala novi dom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Ljubljana, 25. februar 2026 – Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je danes slovesno odprl nove prostore v Gruberjevi palači v Ljubljani. Eden najpomembnejših baročnih ambientov v Sloveniji je tako ponovno dobil izrazito javno poslanstvo – postal je osrednje upravno in strokovno središče nacionalne institucije za varstvo kulturne dediščine. Prostore sta odprla ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko in generalni direktor ZVKDS Jernej Hudolin. Ministrstvo za kulturo je za obnovo namenilo 370.000 evrov. Ministrica dr. Asta Vrečko je ob odprtju poudarila širši kontekst vlaganj v prostore zavoda: »V tem mandatu smo posebno pozornost namenili tudi prostorom in opremi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. ZVKDS je eden naših največjih javnih zavodov z razvejano mrežo enot po Sloveniji, restavratorskim in arheološkim oddelkom. Po selitvi Arhiva Slovenije smo baročno Gruberjevo palačo v Ljubljani namenili novi javni dejavnosti – Zavodu za varstvo kulturne dediščine, ob tem pa smo jo prenovili in uredili park spredaj. Preselili so se uprava in različne službe, ki bodo sedaj skupaj, prej pa so nekatere delovale v najetih prostorih. Lani smo zaključili energetsko sanacijo stavb območnih enot zavoda v Kranju in Ljubljani, letos pa še Luške kapitanije v Kopru, kamor bomo preselili območno enoto v Piranu. S tem ohranjamo dediščino in ustvarjamo boljše pogoje za delo in zaposlene.« Generalni direktor je poudaril, da bo združitev ključnih služb ZVKDS pod eno streho prinesla racionalizacijo stroškov, boljšo komunikacijo, učinkovitejše delovne procese in večjo povezanost zaposlenih. »Namesto na petih lokacijah v Ljubljani bomo sedaj delovali na treh – Gruberjeva palača je postala srce našega delovanja.« V nagovoru je izpostavil pomen simbolne in vsebinske vrnitve stroke v prostor, ki je bil že ob svojem nastanku namenjen znanosti in raziskovanju: »Danes smo se zbrali v enem najdragocenejših baročnih ambientov v Sloveniji. To ni le arhitekturni biser. To je prostor znanja, raziskovanja, ustvarjalnosti in dediščine, ki je skozi stoletja oblikoval našo identiteto.« Ob tem je dodal: »Verjamemo, da s svojim prihodom v palačo nadaljujemo večstoletni duh raziskovanja, ustvarjalnosti in odgovorne skrbi za dediščino.« In poudaril simbolno razsežnost odprtja: »To ni le logistična pridobitev. To je simbolna gesta: varuhi kulturne dediščine delujemo v prostoru, ki je vrhunski kulturni spomenik. S tem smo se postavili ob bok številnim evropskim spomeniškim službam, ki imajo sedež v izjemnih historičnih stavbah.« Zgodovina prostora znanja Gruberjevo palačo je v drugi polovici 18. stoletja zasnoval jezuit, arhitekt in znanstvenik Gabriel Gruber kot sedež jezuitskega kolegija. Že od začetka je bila zamišljena kot prostor znanja, raziskovanja in poučevanja. V njej so delovali številni znanstveniki, med njimi tudi Jurij Vega, eden najvidnejših slovenskih matematikov in astronomov. Palača je ohranila izjemne arhitekturne in umetnostne elemente, med njimi monumentalno ovalno stopnišče in bogato poslikano kapelo, ter ostaja eden ključnih baročnih spomenikov v Ljubljani.
25. 2. 2026

Gruberjeva palača postala novi dom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije

PREBERI
27. 2. 2025

Dobimo se na vrtovih – vabilo k sodelovanju

PREBERI

Išči po strani ZVKDS