Spremljanje stanja novih premazov na Aljaževem stolpu

Aljažev stolp je bil med restavratorsko – konservatorskmi posegi, leta 2018, na novo premazan s svetlo in temno sivim dvokomponentnim fluorouretanskim pokrivnim premazom Heliopur 36-00 (Helios Tblus doo). Oba nova premaza sta nanešena tudi na testni ploščici, ki sta sedaj zaradi varnostnih razlogov nameščeni na meteorološki postaji na Kredarici. Vsako leto omenjene testne ploščice za kratek čas prinesemo v laboratorij na Raziskovalni Inštitut, ZVKDS, kjer s prenosno analitsko opremo (spektroskopija FTIR v refleksijski tehniki, ramanska spektroskopija, kolorimetrija) opravimo neinvazivne analize (brez odvzema vzorcev). S tem pristopom pridobimo informacijo o materialni sestavi, hkrati pa spremljajo stanje in morebitne materialne spremembe, ki bi se lahko vršile na testnih ploščicah oz. Aljaževem stolpu zaradi okolijskih dejavnikov. Na tak način preučujemo stabilnost premazov v ekstremnih razmerah skozi daljše časovno obdobje in nudimo podporo za morebitno pravočasno ukrepanje.

Novice

Relevantne informacije za lastnike zbrane na enem mestu.

Gruberjeva palača postala novi dom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Ljubljana, 25. februar 2026 – Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je danes slovesno odprl nove prostore v Gruberjevi palači v Ljubljani. Eden najpomembnejših baročnih ambientov v Sloveniji je tako ponovno dobil izrazito javno poslanstvo – postal je osrednje upravno in strokovno središče nacionalne institucije za varstvo kulturne dediščine. Prostore sta odprla ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko in generalni direktor ZVKDS Jernej Hudolin. Ministrstvo za kulturo je za obnovo namenilo 370.000 evrov. Ministrica dr. Asta Vrečko je ob odprtju poudarila širši kontekst vlaganj v prostore zavoda: »V tem mandatu smo posebno pozornost namenili tudi prostorom in opremi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. ZVKDS je eden naših največjih javnih zavodov z razvejano mrežo enot po Sloveniji, restavratorskim in arheološkim oddelkom. Po selitvi Arhiva Slovenije smo baročno Gruberjevo palačo v Ljubljani namenili novi javni dejavnosti – Zavodu za varstvo kulturne dediščine, ob tem pa smo jo prenovili in uredili park spredaj. Preselili so se uprava in različne službe, ki bodo sedaj skupaj, prej pa so nekatere delovale v najetih prostorih. Lani smo zaključili energetsko sanacijo stavb območnih enot zavoda v Kranju in Ljubljani, letos pa še Luške kapitanije v Kopru, kamor bomo preselili območno enoto v Piranu. S tem ohranjamo dediščino in ustvarjamo boljše pogoje za delo in zaposlene.« Generalni direktor je poudaril, da bo združitev ključnih služb ZVKDS pod eno streho prinesla racionalizacijo stroškov, boljšo komunikacijo, učinkovitejše delovne procese in večjo povezanost zaposlenih. »Namesto na petih lokacijah v Ljubljani bomo sedaj delovali na treh – Gruberjeva palača je postala srce našega delovanja.« V nagovoru je izpostavil pomen simbolne in vsebinske vrnitve stroke v prostor, ki je bil že ob svojem nastanku namenjen znanosti in raziskovanju: »Danes smo se zbrali v enem najdragocenejših baročnih ambientov v Sloveniji. To ni le arhitekturni biser. To je prostor znanja, raziskovanja, ustvarjalnosti in dediščine, ki je skozi stoletja oblikoval našo identiteto.« Ob tem je dodal: »Verjamemo, da s svojim prihodom v palačo nadaljujemo večstoletni duh raziskovanja, ustvarjalnosti in odgovorne skrbi za dediščino.« In poudaril simbolno razsežnost odprtja: »To ni le logistična pridobitev. To je simbolna gesta: varuhi kulturne dediščine delujemo v prostoru, ki je vrhunski kulturni spomenik. S tem smo se postavili ob bok številnim evropskim spomeniškim službam, ki imajo sedež v izjemnih historičnih stavbah.« Zgodovina prostora znanja Gruberjevo palačo je v drugi polovici 18. stoletja zasnoval jezuit, arhitekt in znanstvenik Gabriel Gruber kot sedež jezuitskega kolegija. Že od začetka je bila zamišljena kot prostor znanja, raziskovanja in poučevanja. V njej so delovali številni znanstveniki, med njimi tudi Jurij Vega, eden najvidnejših slovenskih matematikov in astronomov. Palača je ohranila izjemne arhitekturne in umetnostne elemente, med njimi monumentalno ovalno stopnišče in bogato poslikano kapelo, ter ostaja eden ključnih baročnih spomenikov v Ljubljani.
25. 2. 2026

Gruberjeva palača postala novi dom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije

PREBERI
Infrardeča reflektografija figure z godalom pokaže retuše na rdečem ogrinjalu, ki so vidne kot temni madeži ter spremembo v položaju loka (IRR). (foto: Gianluca Poldi)
3. 9. 2025

“Il capolavoro di Vittore Carpaccio, realizzato per Pirano”

PREBERI
27. 11. 2025

Svisli na Cerkljanskem

PREBERI

Išči po strani ZVKDS