Pišite nam

Kulturni spomenik je nepremična dediščina, ki predstavlja izrazit dosežek ustvarjalnosti ali dragoceno prispeva h kulturni raznolikosti. Je pomemben del prostora ali dediščine Republike Slovenije ali njenih regij in predstavlja vir za razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov ter njihove povezanosti s sedanjo kulturo in prostorom. Za kulturni spomenik se lahko razglasi registrirana nepremična dediščina. Kulturni spomeniki po zakonu uživajo najvišjo stopnjo varstva.

Kulturni spomenik državnega pomena je nepremična dediščina, ki je izjemnega pomena za državo, in ga zato kot kulturni spomenik razglasi Vlada Republike Slovenije
Kulturni spomenik lokalnega pomena je nepremična dediščina, ki je posebnega pomena za občino. Kulturni spomenik lokalnega pomena razglasi občina, na katere območju leži spomenik.

Predlog za razglasitev spomenika pripravi ZVKDS po lastni presoji ali na pobudo koga drugega. ZVKDS nato pripravi strokovne podlage oziroma elaborat z opredelitvijo varovanih vrednot, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik. Z razglasitvijo spomenika se morajo strinjati tudi lastniki nepremičnine, ki dajo soglasje za razglasitev. Kulturni spomenik državnega pomena z aktom razglasi vlada, ki odlok o razglasitvi objavi v Uradnem listu.

Postopek za razglasitev spomenika lokalnega pomena je v osnovi enak kot postopek razglasitve za spomenik državnega pomena. Razlika je v tem, da postopek razglasitve spomenika lokalnega pomena vodi pristojni občinski organ, ter da kulturni spomenik lokalnega pomena razglasi z odlokom občinski svet občine. Sprejeti odlok o razglasitvi se objavi v občinskem uradnem glasilu.

Pridobitev statusa spomenika pomeni vzpostavitev pravnega režima, ki neposredno vpliva na lastninsko pravico in druge pravice lastnikov, posestnikov in uporabnikov dediščine. Za vsak poseg v kulturni spomenik je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in nato kulturnovarstveno soglasje. Lastnik mora s spomenikom ravnati tako, da se dosledno upoštevajo in ohranjajo njegove kulturne vrednote in družbeni pomen.

Registrirana nepremična dediščina se varuje pasivno, kar pomeni, da država oziroma občine izvajajo le nadzor nad posegi, ne morejo pa izvrševati nobenih aktivnih ukrepov varstva, npr. zapovedi ravnanja, vzdrževanja dediščine, državnega sofinanciranja obnove. Spomeniki pa se lahko varujejo neposredno in aktivno, kar pomeni, da lahko država in lokalne skupnosti aktivno posegajo v spomenike s sprejemanjem ukrepov varstva, sofinanciranjem obnove ipd.

Razglasitev za kulturni spomenik je urejena z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, s spremembami in dopolnitvami) v členih 11 do 13.

O prenehanju statusa spomenika določi organ, pristojen za razglasitev spomenikov po postopku, ki je predpisan za razglasitev spomenika (vlada ali občinski svet). Razlog za prenehanje statusa spomenika je npr. uničenje spomenika.

Če je ista stvar razglašena za spomenik državnega pomena in za spomenik lokalnega pomena, si varstveni režimov obeh aktih ne smejo nasprotovati. V primeru nasprotja obeh aktov, veljajo določbe akta o razglasitvi spomenika državnega pomena in ukrepi varstva, izdani na njegovi podlagi.

ZVKDS je strokovna institucija, ne inšpekcijski oz. prekrškovni organ.
Prijave v zvezi s kršitvijo zakonov in drugih predpisov in aktov, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, itd. lahko kdorkoli poda na Inšpektorat za kulturo in medije, ki izvaja naloge inšpekcijskega nadzora.

Več informacij lahko pridobite na krajevno pristojni območni enoti ZVKDS.

Oddelek za projektiranje Restavratorskega centra ZVKDS pripravlja tudi konservatorske načrte. Kontaktirate jih lahko prek kontaktnega obrazca zgoraj.

Odgovor

Odgovor

Po prejemu vaše vloge vam bo pristojna Območna enota izdala kulturnovarstvene pogoje, ki jih morate upoštevati pri prenovi.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) skladno z aktom o ustanovitvi ne razpolaga z namenskimi sredstvi za obnove kulturnih spomenikov. Kot strokovna ustanova vam lahko pomagamo s strokovnimi nasveti, raziskavami (če bodo potrebne), skupaj z lastniki poiščemo ustrezne projektne rešitvijo itd.
Sredstva za sofinanciranje obnov lahko lastniki dediščine pridobijo na razpisih Ministrstvo za kulturo, ki pripravlja razpise za obnovo kulturnih spomenikov v lasti lokalnih in verskih skupnosti, kot tudi drugih pravnih in fizičnih oseb. Prav tako na občinski ravni posamične občine pripravljajo razpise za sofinanciranje obnovitvenih posegov na objektih kulturne dediščine, oziroma spomenikov.

Odgovor lahko preverite v registru kulturne dediščine. Do registra lahko dostopate prek spletnih strani ZVKDS, okno Nasveti za lastnike.

Kulturnovarstvene pogoje in soglasja izdajajo Območne enote ZVKDS. Izpolnjeno Vlogo, ki jo najdete v oknu Nasveti za lastnike – Vloge posredujte na pristojno območno enoto ZVKDS.

Informacije pridobite na krajevno pristojni območni enoti ZVKDS, ki s kulturnovarstvenimi pogoji predpiše izvedbo arheoloških raziskav.

K vlogi za pridobitev ocene stroškov je potrebno priložiti kulturnovarstvene pogoje ali kulturnovarstveno soglasje ali kulturnovarstveo mnenje pristojne območne enote ZVKDS in predviden poseg v prostor (IDZ, PGD…) v .dwg obliki.

Arheološka raziskava je zaključena s potrjenim poročilom o izvedeni arheološki raziskavi, ki ga potrdi odgovorni konservator pristojne območne enote ZVKDS. Nadaljnji postopki za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja ali dodatnih kulturnovarstvenih pogojev se, glede na rezultate izvedene arheološke raziskave, vodijo na krajevno pristojni območni enoti ZVKDS.

Arheološke raziskave se izvedejo v skladu s terminskim planom izbranega izvajalca.

Po prejemu kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline se lahko izvedejo arheološke raziskave. Naročnik arheološke raziskave naj po pridobitvi zgoraj navedenega soglasja kontaktira imenovanega izvajalca arheološke raziskave, ki arheološke raziskave izvede. Po terenski izvedbi, sledi še kabinetna obdelava pridobljenih podatkov in odkritega gradiva ter priprava poročila o izvedbi arheoloških raziskav. Celoten postopek pričetka arheološke raziskave na terenu, priprave in oddaje poročila o izvedeni raziskave ter predaje arhiva v pristojni muzej se vodi v aplikaciji ISeD, ki je dostopna na povezavi: https://www.gov.si/zbirke/storitve/informacijski-sistem-edediscina/

Ministrstvo za kulturo vsako leto na spletni strani objavi poziv za sprejemanje zahtevkov za financiranje arheoloških raziskav, kjer so navedene vse informacije v zvezi z oddajo vlog (obrazci, obvezene sestavine vloge, roki itd.) (https://www.gov.si/zbirke/storitve/financiranje-predhodnih-arheoloskih-raziskav-za-investitorje-stanovanjske-gradnje/).

Vlogo posredujete na Ministrstvo za kulturo (https://www.gov.si/zbirke/storitve/financiranje-predhodnih-arheoloskih-raziskav-za-investitorje-stanovanjske-gradnje/).

Informacije pridobite na Ministrstvu za kulturo (https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-kulturo/).

Evidenco usposobljenih izvajalcev vodi Ministrstvo za kulturo.

Informacijo o usposobljenih izvajalcih arheoloških raziskav pridobite na Ministrstvu za kulturo, ki vodi evidenco usposobljenih izvajalcev.

Vrsta arheološke raziskave je predpisana s kulturnovarstvenimi pogoji, ki jih izda krajevno pristojna območna enota ZVKDS.

Arheološke raziskave je potrebno izvesti na vseh zemljiščih znotraj registrirane nepremične dediščine, če je tako določeno s kulturnovarstvenimi pogoji.

Postopek je odvisen od predmeta in se določa individualno.

Da, pristnost slike se v prvi vrsti ugotavlja preko naravoslovnih raziskav.