Bovec

Mlekarna v Ravnem Lazu

Mlekarna, ki stoji v zaselku Ravni Laz nad Bovcem je iz roda v rod služila trinajstim pašnim upravičencem iz okolice Bovca in Čezsoče je bila potrebna obnove.

Besedilo pripravila: Andrejka Ščukovt, konservatorka na OE Nova Gorica.

Mlekarna po obnovi
Mlekarna pred obnovo

Po opravljenih raziskavah stavbne zgodovine vrednotenju ohranjene premične in nepremične opreme, je sledilo načrtovanje celovite obnove stavbe, ki je bilo usmerjeno v  restavratorsko konservatorsko dela, z namenom predstavitve in popularizizacije avtentičnosti mlekarne. Mlekarna pripoveduje o bovški več stoletni tradiciji predelave mleka v mlečne izdelke ter tradiciji planšarske kulture – reji drobnice – v svet, ki žal izginja in odmira glede kulturnih praks in materialne pričevalnosti.

Obnova mlekarne je obsegala restavriranje premične in nepremične opreme, stavbnega pohištva in statično utrditev vseh štirih obodnih sten. Zaradi dotrajanosti je bila narejena nova strešna konstrukcija z leseno kritino in strop zaradi zagotavljanja varnost v objektu. Od potresa poškodovana predelna kamnita stena med kuhinjo in shrambo je rekonstruirana. Nov dimnik kurišča nad katerim visi kotel za predelavo mleka pa omogoča, da se lahko zakuri ogenj. Obnovo stavbe zaokroža razstava o sirarstvu in mlekarstvu na Bovškem.

Mlekarna

Kurišče pred in po obnovi

Obnovljeno kurišče
Notranjost pred obnovo
Trg ljubezni, stik med starim in novim zidom
Vrhpolje pri Vipavi

Kapelica v Gorenji vasi

Preberi več

Novice

Relevantne informacije za lastnike zbrane na enem mestu.

Gruberjeva palača postala novi dom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Ljubljana, 25. februar 2026 – Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je danes slovesno odprl nove prostore v Gruberjevi palači v Ljubljani. Eden najpomembnejših baročnih ambientov v Sloveniji je tako ponovno dobil izrazito javno poslanstvo – postal je osrednje upravno in strokovno središče nacionalne institucije za varstvo kulturne dediščine. Prostore sta odprla ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko in generalni direktor ZVKDS Jernej Hudolin. Ministrstvo za kulturo je za obnovo namenilo 370.000 evrov. Ministrica dr. Asta Vrečko je ob odprtju poudarila širši kontekst vlaganj v prostore zavoda: »V tem mandatu smo posebno pozornost namenili tudi prostorom in opremi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. ZVKDS je eden naših največjih javnih zavodov z razvejano mrežo enot po Sloveniji, restavratorskim in arheološkim oddelkom. Po selitvi Arhiva Slovenije smo baročno Gruberjevo palačo v Ljubljani namenili novi javni dejavnosti – Zavodu za varstvo kulturne dediščine, ob tem pa smo jo prenovili in uredili park spredaj. Preselili so se uprava in različne službe, ki bodo sedaj skupaj, prej pa so nekatere delovale v najetih prostorih. Lani smo zaključili energetsko sanacijo stavb območnih enot zavoda v Kranju in Ljubljani, letos pa še Luške kapitanije v Kopru, kamor bomo preselili območno enoto v Piranu. S tem ohranjamo dediščino in ustvarjamo boljše pogoje za delo in zaposlene.« Generalni direktor je poudaril, da bo združitev ključnih služb ZVKDS pod eno streho prinesla racionalizacijo stroškov, boljšo komunikacijo, učinkovitejše delovne procese in večjo povezanost zaposlenih. »Namesto na petih lokacijah v Ljubljani bomo sedaj delovali na treh – Gruberjeva palača je postala srce našega delovanja.« V nagovoru je izpostavil pomen simbolne in vsebinske vrnitve stroke v prostor, ki je bil že ob svojem nastanku namenjen znanosti in raziskovanju: »Danes smo se zbrali v enem najdragocenejših baročnih ambientov v Sloveniji. To ni le arhitekturni biser. To je prostor znanja, raziskovanja, ustvarjalnosti in dediščine, ki je skozi stoletja oblikoval našo identiteto.« Ob tem je dodal: »Verjamemo, da s svojim prihodom v palačo nadaljujemo večstoletni duh raziskovanja, ustvarjalnosti in odgovorne skrbi za dediščino.« In poudaril simbolno razsežnost odprtja: »To ni le logistična pridobitev. To je simbolna gesta: varuhi kulturne dediščine delujemo v prostoru, ki je vrhunski kulturni spomenik. S tem smo se postavili ob bok številnim evropskim spomeniškim službam, ki imajo sedež v izjemnih historičnih stavbah.« Zgodovina prostora znanja Gruberjevo palačo je v drugi polovici 18. stoletja zasnoval jezuit, arhitekt in znanstvenik Gabriel Gruber kot sedež jezuitskega kolegija. Že od začetka je bila zamišljena kot prostor znanja, raziskovanja in poučevanja. V njej so delovali številni znanstveniki, med njimi tudi Jurij Vega, eden najvidnejših slovenskih matematikov in astronomov. Palača je ohranila izjemne arhitekturne in umetnostne elemente, med njimi monumentalno ovalno stopnišče in bogato poslikano kapelo, ter ostaja eden ključnih baročnih spomenikov v Ljubljani.
25. 2. 2026

Gruberjeva palača postala novi dom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije

PREBERI
Razstavni prostor je posvečen kamnu. Vir_Fototeka ZVKDS, avtorica Hana Brus, 2024.
26. 3. 2024

Dve novi razglasitvi za kulturni spomenik

PREBERI
11. 12. 2025

Arheološki park Divje babe razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.

PREBERI

Išči po strani ZVKDS