Iskalnik

Kontakt

RSS

Prijavite se na Občasnik

Privoščite si dobro čtivo in spoznajte našo kulturno dediščino!
Za vas pripravljamo vsebine s področja varstva, zakonodaje, razstav, publikacij in domačih ter mednarodnih projektov.

Dogodki

E.g., 07/19/2019
pogled

Cikel predavanj EVROPSKO LETO KULTURNE DEDIŠČINE IN NARAVOSLOVNE ZBIRKE: prof. dr. Andrej Šorgo: Ali so ogledne in šolske zbirke naravoslovnih objektov relikt preteklosti ali nepogrešljiv pripomoček za dvig kakovosti izobraževanja?

Sodobna tehnologija omogoča, da si z njo pridobimo informacije o živalih, rastlinah, mineralih in kamninah. Pomanjkljivost te iste tehnologije pa je, da ne omogoča pridobivanja predstav o številnih lastnostih predmetov ali organizmov. Na zaslonu računalnika so zato vsi objekti dvodimenzionalni ter enako veliki. Nojevo jajce je zato na sliki enako veliko kot vesolje. Na predavanju bodo predstavljeni izobraževalna vrednost naravoslovnih zbirk ter načini, kako jih smotrno vključiti v izobraževanje.
pogled

Cikel predavanj EVROPSKO LETO KULTURNE DEDIŠČINE IN NARAVOSLOVNE ZBIRKE: mag. Matija Križnar: Zbirke in zbiranje fosilov v Sloveniji

Še nedavno je veljalo, da je zbiranje fosilov na Slovenskem bila domena paleontologov in geologov od sredine 19. stoletja. Že veliko pred tem je fosile po Kranjskem zbiral in tudi opisoval Janez Vajkard Valvasor. Z razvojem naravoslovja so mu sledili tudi drugi, kot sta Giovanni Antonio Scopoli in Baltazar Hacquet. Oba v svojih deli pogosto omenjata okamnine in jih ponekod celo upodabljata. Na začetku 19. stoletja jim sledijo še drugi naravoslovci, kjer se gotovo odlikuje Žiga Zois.
pogled

Cikel predavanj EVROPSKO LETO KULTURNE DEDIŠČINE IN NARAVOSLOVNE ZBIRKE: dr. Valerija Babij: Botanični del naravoslovne zbirke Prve gimnazije Maribor

Prva gimnazija Maribor je ob prenovi učilnic leta 2017 Prirodoslovnemu muzeju Slovenije podarila starejšo naravoslovno zbirko. Pomemben del sestavlja botanična zbirka s predmeti iz 19. in 20. stol., ki obsega 11 herbarijev v mapah in vezanih knjigah, zbirko semen in plodov, 12 Arnoldijevih modelov gob ter tiskane ilustrirane zvezke alpske flore (1878-1844).
pogled

Cikel predavanj EVROPSKO LETO KULTURNE DEDIŠČINE IN NARAVOSLOVNE ZBIRKE: dr. Miha Jeršek: Od cerkniških demantov do Zoisovega diamanta - vloga in pomen kamna pri identiteti nekega naroda

Ljudje smo v kamnu prepoznali uporabno vrednost in mu pripisali številne, včasih tudi nadnaravne lastnosti. Njegovo brezčasnost in mogočnost lahko spremljamo skozi številne kulture nekdanjih in sedanjih civilizacij praktično na vseh celinah, ki jih je naselil človek. Ozemlje Slovenije pri tem ni izjema. Minerali, kamnine in rude v zbirkah Prirodoslovnega muzeja niso samo materialni dokazi o nekdanjih geoloških dogodkih na ozemlju Slovenije, marveč tudi del kulturne dediščine in identitete naroda
pogled

Cikel predavanj EVROPSKO LETO KULTURNE DEDIŠČINE IN NARAVOSLOVNE ZBIRKE: prof. dr. Boris Kryštufek: Prirodoslovne zbirke od razsvetljenstva do izzivov 21. stoletja

Od razsvetljenstva se je v prirodoslovnih muzejih nakopičilo tisoče milijonov prirodnin, ki so neme priče minulih časov. Izjemni razvoj znanosti nam omogoča, da iz teh muzealij izluščimo informacijo o preteklem okolju in jo uporabimo za razumevanje planeta v času, ko se spoprijemamo z globalnimi okoljskimi spremembami in biodiverzitetno krizo. Naravoslovne zbirke so v Sloveniji že od 50-ih let preteklega stoletja izpostavljene postopnemu propadanju.
pogled

Cikel predavanj OB 80-LETNICI ODKRITJA NEVELJSKEGA MAMUTA: dr. Bogdan Jurkovšek: Fosili Krasa

Večina karbonatnih kamnin, ki so vidne na površini Krasa, je kredne starosti. Pod njimi leže jurske, nad njimi pa paleogenske plasti. Za kredno periodo je značilna množica rudistnih školjk, ki so pomemben gradnik kraškega naravnega kamna. Lokalno izdanjajo tudi ploščasti apnenci, v katerih so pogosti fosili rib in plazilcev. Ob koncu krede, ko se je morje začasno umaknilo, so v jezerih in lagunah iz nakopičenega organskega materiala nastala manjša ležišča premoga.