The wall and the ancient cultural landscape

Remote sensing methods such as airborne laser scanning show time and again that the landscape is nowhere empty, everywhere full of traces of past human activity. This multitude of traces presents us with the challenge of how to protect them.
human activities of the past. This multitude of traces presents us with the challenge of how to protect them.

Text by Dimitrij Mlekuž Vrhovnik, Ph.D.

Zaporni zid in stara kulturna krajina med Sv. Ahacem in Stražico pri Ilirski Bistrici

When checking the border wall mentions and reports thatif by western
on the slopes of the Snežnica plateau between the sites of St. Ahac and Stražica near Ilirska Bistrica, we have also identified, through the analysis of airborne laser scanning images, the remains of an old, probably prehistoric, land division and cultural landscape, judging by the shape analogies, which is located in the vicinity of the Trnovo castle above Ilirska Bistrica.The remains of an old, probably prehistoric, land division and cultural landscape are located in the vicinity of the Trnovo castle above Ilirska Bistrica. The traces, ditches and mounds, lie in the valley between two enclosing walls; the shorter one, at the lower left edge of thisif via Stražice, and a longer one, almost 3.5 km long, whichif from the right edge of the picture and turn left towards Ahac Castle.
Since in Ilirskobystrica we are obviously dealing with sites with continuous settlement from prehistoric times to antiquity, in this case we can also count on a unique continuity of land use and rural organisation from prehistoric times to antiquity. The many archaeological traces that can be identified in the area in question are thus probably the result of inhumations in use from prehistoric times to Late Antiquity. These features also allow us to deduce the age of the prison wall, since the hill between St. Ahac and Za Stražica is part of this landscape and included in it. Remote sensing methods such as airborne laser scanning show time and again that the landscape is nowhere empty, everywhere full of traces of human activity from the past. This multitude of traces presents us with the challenge of how to protect them.

Remnants of the past cultural landscape in the area behind Stražica.

Arheološko najdišče SNG Drama
Preliminary archaeological excavations

SNG Drama 2023/2024

Read more

News

Relevant information for owners gathered in one place.

Gruberjeva palača postala novi dom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Ljubljana, 25. februar 2026 – Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je danes slovesno odprl nove prostore v Gruberjevi palači v Ljubljani. Eden najpomembnejših baročnih ambientov v Sloveniji je tako ponovno dobil izrazito javno poslanstvo – postal je osrednje upravno in strokovno središče nacionalne institucije za varstvo kulturne dediščine. Prostore sta odprla ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko in generalni direktor ZVKDS Jernej Hudolin. Ministrstvo za kulturo je za obnovo namenilo 370.000 evrov. Ministrica dr. Asta Vrečko je ob odprtju poudarila širši kontekst vlaganj v prostore zavoda: »V tem mandatu smo posebno pozornost namenili tudi prostorom in opremi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. ZVKDS je eden naših največjih javnih zavodov z razvejano mrežo enot po Sloveniji, restavratorskim in arheološkim oddelkom. Po selitvi Arhiva Slovenije smo baročno Gruberjevo palačo v Ljubljani namenili novi javni dejavnosti – Zavodu za varstvo kulturne dediščine, ob tem pa smo jo prenovili in uredili park spredaj. Preselili so se uprava in različne službe, ki bodo sedaj skupaj, prej pa so nekatere delovale v najetih prostorih. Lani smo zaključili energetsko sanacijo stavb območnih enot zavoda v Kranju in Ljubljani, letos pa še Luške kapitanije v Kopru, kamor bomo preselili območno enoto v Piranu. S tem ohranjamo dediščino in ustvarjamo boljše pogoje za delo in zaposlene.« Generalni direktor je poudaril, da bo združitev ključnih služb ZVKDS pod eno streho prinesla racionalizacijo stroškov, boljšo komunikacijo, učinkovitejše delovne procese in večjo povezanost zaposlenih. »Namesto na petih lokacijah v Ljubljani bomo sedaj delovali na treh – Gruberjeva palača je postala srce našega delovanja.« V nagovoru je izpostavil pomen simbolne in vsebinske vrnitve stroke v prostor, ki je bil že ob svojem nastanku namenjen znanosti in raziskovanju: »Danes smo se zbrali v enem najdragocenejših baročnih ambientov v Sloveniji. To ni le arhitekturni biser. To je prostor znanja, raziskovanja, ustvarjalnosti in dediščine, ki je skozi stoletja oblikoval našo identiteto.« Ob tem je dodal: »Verjamemo, da s svojim prihodom v palačo nadaljujemo večstoletni duh raziskovanja, ustvarjalnosti in odgovorne skrbi za dediščino.« In poudaril simbolno razsežnost odprtja: »To ni le logistična pridobitev. To je simbolna gesta: varuhi kulturne dediščine delujemo v prostoru, ki je vrhunski kulturni spomenik. S tem smo se postavili ob bok številnim evropskim spomeniškim službam, ki imajo sedež v izjemnih historičnih stavbah.« Zgodovina prostora znanja Gruberjevo palačo je v drugi polovici 18. stoletja zasnoval jezuit, arhitekt in znanstvenik Gabriel Gruber kot sedež jezuitskega kolegija. Že od začetka je bila zamišljena kot prostor znanja, raziskovanja in poučevanja. V njej so delovali številni znanstveniki, med njimi tudi Jurij Vega, eden najvidnejših slovenskih matematikov in astronomov. Palača je ohranila izjemne arhitekturne in umetnostne elemente, med njimi monumentalno ovalno stopnišče in bogato poslikano kapelo, ter ostaja eden ključnih baročnih spomenikov v Ljubljani.
25. 2. 2026

Gruber Palace becomes the new home of the Slovenian Institute for the Protection of Cultural Heritage

READ
20. 7. 2023

ZVKDS: Restored orangery of Dornava Manor

READ
9. 10. 2024

Epiphany, Radlje ob Dravi

READ

Search page IPCHS