rimskega nagrobnika
Ob ogledu najdbe je bilo ugotovljeno, da gre za izjemen primerek rimskodobnega nagrobnika, izdelanega iz nabrežinskega apnenca. Nagrobnik meri približno 1,7 metra v dolžino, 0,75 metra v širino ter med 0,30 in 0,12 metra v globino. Časovno ga uvrščamo v 1. stoletje, najverjetneje v njegovo 1. polovico.
Besedilo je povzeto na podlagi zapisov strokovnjakov (dr. Bernarde Županek, dr. Bojana Djurića, Mije Topličanec in mag. Špele Govže), ki so si konec julija ogledali najdbo in podali svoje strokovne ocene.
Odkriti rimski nagrobnik predstavlja predmet izjemne kulturnozgodovinske, umetnostnozgodovinske in arheološke vrednosti. Trenutno že vidni deli bogato oblikovanega okrasa jasno kažejo, da gre za rimski nagrobni spomenik z izjemno kakovostno reliefno dekoracijo.
Po doslej prepoznavnih značilnostih bo predvidoma sodil med najpomembnejše in najlepše ohranjene tovrstne predmete ne le v zbirki Mestnega muzeja Ljubljana, temveč v celotni dediščini Emone, saj ga odlikujeta izjemno bogato dekorativno oblikovanje in visoka raven kamnoseške izvedbe.
Predmet je bil najverjetneje sestavni del večjega nagrobnega obeležja, povezanega z eno od pomembnejših osebnosti ali družin v Emoni tedanjega časa.
Novoodkriti nagrobnik je nagrobna stela iz nabrežinskega apnenca, ki je bila v Emono uvožena že kot dokončan izdelek. V slovenskem prostoru je edina te vrste in oblike; podobni primeri so sicer znani, vendar razmeroma redki ter se pojavljajo predvsem v središčih 10. italske regije (Venetia et Histria).
Gre za bogatejše nagrobnike, ki imajo poleg napisa lahko tudi portrete. Časovno je stela uvrščena v 1. stoletje, najverjetneje v njegovo 1. polovico.
Nujni konservatorski-restavratorski ukrepi
Zaradi izjemnega pomena predmeta, njegove redkosti ter velikega potenciala za muzejsko prezentacijo je bila sprejeta odločitev za izvedbo celovitega konservatorsko‑restavratorskega posega. Nagrobnik je izjemno poškodovan; vidnih je več horizontalnih razpok, prisotni so tudi vertikalni prelomi, posamezni deli kamna pa so povsem razslojeni. Glede na alarmantno zatečeno stanje so nujni interventni posegi, za dolgoročno ohranitev nagrobnika pa je ključen celosten konservatorsko‑restavratorski pristop z izvedbo ustreznih naravoslovnih preiskav.
Nagrobnik bo zato prepeljan v Restavratorski center ZVKDS, saj je zaradi izredno krhkega stanja kamnine z njim potrebno ravnati z največjo previdnostjo.
Glede na izjemno kulturno vrednost predmeta, njegovo redkost, kakovost izdelave in velik raziskovalni ter prezentacijski potencial so strokovnjaki ocenili, da je izvedba konservatorsko-restavratorskega posega prednostna naloga v okviru varovanja in ohranjanja nacionalno pomembne premične kulturne dediščine.