Iskalnik

Kontakt

RSSInstagram

Prijavite se na Občasnik

Privoščite si dobro čtivo in spoznajte našo kulturno dediščino!
Za vas pripravljamo vsebine s področja varstva, zakonodaje, razstav, publikacij in domačih ter mednarodnih projektov.

Slovesno odprtje DEKD in TKD 2021

Slovesno Odprtje DEKD in TKD 2021 (VIDEO), ki je sicer potekalo v spletnem okolju, je 24. septembra gostil Koroški pokrajinski muzej v rekonstruirani Vurnikovi kuhinji, ki je del razstave Koroška košta.

Moderatorka Jana Jeglič nas je popeljala v svet pravljic in dogodek vodila v prijetnem vzdušju.

V pozdravnem govoru se je Jernej Hudolin, direktor Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, zahvalil vsem organizatorjem dogodkov. Poudaril je, da je hrana "skozi čas spreminjajoča se, živa dediščina, ki ustvarja socialne vezi, kulturne raznolikosti in nove identitete na lokalni, regionalni ter nacionalni in internacionalni ravni. Je eden od prepričljivejših dokazov obstoja posamezne skupnosti, inherentni del vsake skupnosti, ne glede na to, ali govorimo o družini ali o zahodni oziroma vzhodni družbi. Hrana nas povezuje in hkrati razdvaja, zaradi nje se razlikujemo od drugih. Hrana je tudi vir navdiha, v teh časih, ko smo ostajali doma, je bila prav hrana naša inspiracija, predmet številnih kreativnih poskusov." GOVOR

Nataša Gorenc, koordinatorko DEKD, je izrekla "vsem sooblikovalcem dogodkov, ki nam vsako leto znova s svojim trudom in prizadevnostjo omogočite to lepo jesensko praznovanje kulturne dediščine iskrena hvala". Povedala je še, da je "tudi letos izjemen odziv, spletni program šteje že blizu 400 dogodkov in še se dopolnjuje. Dogodki se bodo zvrstili v več kot 150 mestih in vaseh po vsej Sloveniji, v Porabju in na Tržaškem. Zares izjemne številke. Za tem stojijo tisoči zavzetih posameznikov in več kot 500 sodelujočih organizacij."

Slavnostni govornik Matjaž Gruden, direktor direktorata za demokratično participacijo Sveta Evrope pa je poudaril, da so izjemni dosežki tisočev zavzetih posameznikov in slovenske ekipe Dnevov evropske kulturne dediščine v Strasbourgu in po vsej Evropi dobro poznani in spoštovani. "Ljudem, ki v Sloveniji skrbijo za organizacijo Dneve evropske kulturne dediščine, bi želel izraziti posebno priznanje. Predanost, zavzetost in domišljija slovenske ekipe DEKD, sestavljene iz profesionalcev in nekaj tisoč prostovoljcev, so tiste sestavine in recept, ki v Sloveniji vsako leto podarijo tako impozanten praznik kulturne dediščine, ki nas združuje in navdihuje." Povedal je še, da "je Slovenija država na stičišču več kultur. To se odraža tudi v naši kuhinji. Od zahoda proti vzhodu. Smo tisti edini delček sveta, kjer se oljčno olje sreča z  bučnim. Mnogi narodi pridelujejo oljčno olje in pripravljajo jedi z njim – kulturna pot oljke ima kar petnajst članic, od Portugalske do Libanona – zgolj peščica z bučnim, a le Slovenci solate avtohtono belimo z obema." GOVOR

S pomočjo naših sodelavcev (Koroški pokrajinski muzej, Kulturno društvo TABOR Podbrezje, Šolski center Nova Gorica, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije) smo se sprehodili po slovenski gastronomski pokrajini. Skorajda zadišalo je po mamljivi hrani.

Koroška košta: Ko so v Koroškem pokrajinskem muzeju izvedeli za aktivnosti ob imenovanju Slovenije za nosilko naziva evropska gastronomska regija, so v tem prepoznali priložnost, da skozi muzejski način in dejavnosti predstavijo podeželsko in delavsko prehrano, ki velja v muzealstvu za obrobno temo. Projekt Koroška košta je plod 30 letnih raziskav in zbiranja gradiva, vključena so bila pričevanja več kot stotih informatorjev, ki so pripovedovali svoje zgodbe in razkrivali recepte vsakodnevnih in prazničnih jedi Koroške.

Skuhajmo zgodbo: Dijaki Srednje ekonomske in trgovske šole in Biotehniške šole Šolskega centra Nova Gorica so se podali na pravo raziskovanje gastronomske dediščine. Obiskali so več kot trideset lokacij na goriškem in tolminskem, v prispevku pa jih predstavljajo le nekaj. Iskali so recepte za tradicionalne jedi, spoznavali pripravo teh jedi, običaje ter značilne predmete, za pripravo jedi. Spoznanja iz terena so nadgradili z domišljijo in ustvarili popolnoma nove jedi.

Podbreška potica: Kulturno društvo Tabor iz Podbrezij sodeluje pri Dnevih evropske kulturne dediščine neprekinjeno od leta 2006 in ima za seboj veliko odmevnih dogodkov, ki pomenijo veliko pridobitev ne le za lokalno skupnost, temveč tudi širše. Aktivnosti se lotijo zavzeto, poglobljeno, strokovno, ves čas se povezujejo s stroko. S ponosom, z veliko ljubeznijo in spoštovanjem do domačega kraja, do njegovih zgodovinskih in današnjih prebivalcev. V tem se skriva tudi odgovor na vprašanje, zakaj je danes podbreška potica tako posebna.

Heriterra –od znanstvenih raziskav do tržišča: Arheologije morda na prvi pogled ne povezujemo z gastronomijo, a kot veda o razvoju človeka, je arheologija neobhodno povezana tudi z njegovo prehrano v različnih arheoloških in zgodovinskih obdobjih ter tako z gastronomsko dediščino. Ker so historični viri o kulinariki razmeroma redki in ne segajo prav globoko v arheološka obdobja, so arheologi razvili številne raziskovalne metode, s katerimi je dandanes moč ugotoviti, na primer, kaj je v preteklosti raslo na poljih, kako so ljudje upravljali svoje črede ter kaj je končalo na njihovih mizah, v keramičnih posodah, ki jih v vitrinah muzejev večinoma vidimo prazne. Odgovore na vsaj nekatera od teh vprašanj lahko ne le izvemo v različnih publikacijah, temveč jih lahko po zaslugi blagovne znamke Heriterra že danes tudi sami preizkusimo!

Ob zaključku je sledil prijeten in zanimiv klepet s prisotnimi.

Za gostovanje v zoom okolju se zahvaljujemo Andragoškemu centru Slovenije, za tehnično podporo pa Fraciju Lajovicu.

© 2015 ZVKDS, VSE PRAVICE PRIDRŽANE