Iskalnik

Kontakt

RSSInstagram

Prijavite se na Občasnik

Privoščite si dobro čtivo in spoznajte našo kulturno dediščino!
Za vas pripravljamo vsebine s področja varstva, zakonodaje, razstav, publikacij in domačih ter mednarodnih projektov.

Dober tek! razstava stare glinene posode

V Sloveniji imamo bogato kulturno dediščino, ki predstavlja kakovost življenjskega okolja in je temelj kulturne pestrosti Slovenije. Na nas je, da dediščino spoznavamo, varujemo in ohranjamo. 
Knjižnica, katere ena od nalog je tudi ohranjanje dediščine,  je letos sodelovala z razstavo. V okviru teme Dober tek! smo na ogled postavili glineno posodo naših babic in dedkov, ki se je nekoč uporabljala za pripravo hrane v kmečkih pečeh. 
Za glino velja, da je naraven material. Omogoča pripravo jedi z zelo malo maščobe, je odporna na visoke temperature in odlično ohranja toploto. Razstavljena posoda je ročno narejena, poslikana in pobarvana. 
Lončeni lonec se je uporabljal za kuhanje raznovrstnih jedi. V njem so pripravljali jedi, ki se kuhajo dlje časa: krompir, enolončnice, zelenjavne in mesne mineštre, golaž in tudi juhe.
Vinska trta ima pomembno vlogo pri oblikovanju kulturne dediščine naših krajev. Tudi dr. Josip Vošnjak je imel v Visolah med vinogradi svoj dom. Rad je posedal pred kletjo, pil staro vino in debatiral s prijatelji, ki so ga tukaj često obiskovali.  Naše štiri občine Slovenska Bistrica, Makole, Poljčane in Oplotnica ležijo v objemu vinogradov in visokodebelnih sadovnjakov. Ljudje so majoliko tod uporabljali pri strežbi pijače, pa najsi je bilo to vino, jabolčnik ali samo voda. Pijača je v glineni posodi ostala dlje časa sveža in hladna, ohranila pa je tudi svoj okus.   
Potice so pekli v glinastih okroglih in oglatih potičnikih. Okrogli modeli so bili spodaj ravni, s strani rebrasti – ali pa tudi ne – in proti vrhu nekoliko razširjeni. V sredini so večinoma imeli tulec z luknjo, da se je potica lažje spekla. Skrivnosti priprave in peke potic se še danes prenašajo iz roda v rod. Potica je razširjena po vseh slovenskih pokrajinah, vendar pa se med seboj razlikujejo po imenih,  nadevih, po vrstah testa in tudi po obliki. 
Evropska komisija je v Uradnem listu objavila Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/656 z dne 21. aprila 2021 o vpisu imena v register zajamčenih tradicionalnih posebnosti »Slovenska potica«, s katero je slovensko potico zaščitila kot zajamčeno tradicionalno posebnost (ZTP). 
Razstava je bila na ogled v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica do 15. oktobra.

 

© 2015 ZVKDS, VSE PRAVICE PRIDRŽANE