Projekti
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije koordinira in sodeluje pri različnih medanarodnih in domačih projektnih nalogah in promocijskih kampanjah. Posebno pozornost posvečamo mladim.
Projekti Zavoda sofinancirani iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja
Arhitektura gorenjskih vasi
Namen operacije je vzpostaviti pristop uporabe tradicionalne arhitekture pri trajnostnem razvoju naselij preko razvitega modela o ohranitvi in upoštevanju tradicionalne arhitekture in prenosu znanj o uporabi tradicionalnih materialov za gradnjo in obnovo ter priporočili za trajnostni razvoj naselij vključno z obnovo zaščitenih stavb in z razvojem možnosti za ponovno oživitev gradnje.
Ureditev turistično-informativnih točk v občini
Projekt vključuje ureditev turistično-informativnih točk na 14 lokacijah v občini, ki so pomembne tako s turističnega vidika, kot lokacije, ki so vsakodnevno deležne večjega. Ureditev turistično-informativnih točk vključuje postavitev table in klopi. Vsi obiskovalci bodo tako seznanjeni s turističnimi znamenitostmi na območju občine, kot tudi pomembnejšimi znamenitostmi v lokalnem okolju, kjer se bo tabla nahajala. Pri vsebini tabel bo velik poudarek na prezentaciji naravne in kulturne dediščine.
Projekt Restaura
Leta 2016 se je začel evropski projekt RESTAURA - Revitalising Historic Buildings through Public-Private Partnership Schemes (program transnacionalnega sodelovanje Srednja Evropa 2014‒2020), sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki je usmerjen v spodbujanje učinkovite uporabe shem javno-zasebnega partnerstva pri revitalizaciji zgodovinskih stavb v srednjeevropskih državah. V projekt so vključeni partnerji s Poljske, Slovenije, Hrvaške in Slovaške, torej iz držav, kjer se veliko zgodovinskih stavb nahaja v slabem materialnem stanju in kjer je uporaba omenjenih shem zaradi različnih vzrokov še slabo razvita.
ARRS
Baker in bron spontano oksidirata v vlažnem zraku, nadaljnjo korozijo in degradacijo zunanjih bronastih spomenikov pa povzročajo agresivni okoljski dejavniki (npr kisel dež,…). Kljub obširnim študijam korozije brona in umetniških patinacij brona, obstaja le malo neposrednih korelacij med povzročeno korozijo in okoljskimi dejavniki, katerim je bil umetniški predmet izpostavljen. Poleg tega se ta problematika z leti slabša zaradi vplivov hitrih globalnih okoljskih sprememb in onesnaževanja. V skladu z etičnimi zahtevami konserviranja-restavriranja kulturno dediščinskih predmetov je na tovrstnih umetninah mogoče uporabiti le določene metode korozijske zaščite. Zaščitni sistemi, ki so se do sedaj uporabljali niso vedno efektivni in so lahko tudi okoljsko vprašljivi in jih moramo prilagoditi okoljskim pogojem, katerim je umetnina izpostavljena.
ZVKDS
