Predhodne arheološke raziskave

Center za preventivno arheologijo izvaja različne vrste predhodnih arheoloških raziskav.

Otočec med poplavami leta 2010 na infrardečem posnetku

Aerofotografija

Aerofotografija se izvaja z namenskimi snemanji poševnih fotografij iz manjših letal. Večina arheoloških najdišč postane vidna preko barvnih znakov (v zemlji) ali vegetacijskih znakov (različna rast in zorenje pridelkov) in v specifičnih razmerah (suši, poplavah, nizki svetlobi, določene stopnje rasti rastlin). Obsežen arhiv cikličnih snemanj ozemlja Slovenije (CAS) služi tako prepoznavanju novih arheoloških najdišč, spremljanju njihovega stanja, kot tudi spremljavo sprememb v celotnem prostoru.

Terensko delo

Center za preventivno arheologijo znotraj registriranih arheoloških najdišč izvaja raziskave za določitev vsebine in sestave najdišča, ki lahko potekajo v obliki intenzivnih terenskih pregledov, vrtanja in ročnega kopanja v mreži ter kopanja strojnih testnih jarkov z dokumentiranjem. Arheološka izkopavanja kot metodo uporablja zgolj v primerih neposredne fizične ogroženosti arheološkega najdišča, ko najdišča ni mogoče varovati v prostoru. Vzporedno izvaja tudi podvodne raziskave, v obliki ekstenzivnih in intenzivnih podvodnih pregledov, podvodnih testnih sond in podvodnega arheološkega izkopavanja.

Izvajanje podvodnih arheoloških raziskav na Verdu pri Vrhniki

Novice

V prvem tednu septembra smo izvedli redni letni monitoring stanja Aljaževega stolpa

21. 09. 2023

6. in 7. 9. 2023 je ekipa v sestavu dr. Martin Kavčič (ZVKDS Restavratorski center), dr. Rok Hafner (ZVKDS Restavratorski center) ter mag. Gorazd Lemajič (Narodni muzej Slovenije) opravila redni letni monitoring stanja in temeljito osvežila podobo stolpa.

Redka in dragocena znanja, spretnosti in poklici - Sporočilo za javnost (DEKD in TKD)

19. 09. 2023

Redka in dragocena znanja, spretnosti in poklici

Prva novica o odkritjih na SNG Drama

13. 09. 2023

Arheološke raziskave SNG Drama

PRIDI DOL IN POVEJ …. PRIDI DOL IN POGLEJ …

07. 09. 2023

Pridi v nedeljo, 10. 9., in v ponedeljek, 11. 9., ob 19.00 na Kidričevo 33 v Novo Gorico. Vabilo na ogled starejših filmov o življenju v Ruskih blokih in na pogovor o načinu življenja v Ravnikarjevih stanovanjih.

Razstava članic društva Avstrijsko-slovensko prijateljstvo Gradec o Josipini Turnograjski

04. 09. 2023

Romanje k Fari 2023

16. 08. 2023

Romanje k Fari 2023

Nepremična kulturna dediščina po poplavah

12. 08. 2023

Objekti nepremične kulturne dediščine so lahko v fazi čiščenja in sušenja še posebej ranljivi, zato svetujemo...

Priročnik za ukrepanje ob poplavah - kulturna dediščina

11. 08. 2023

Na voljo je Priročnik za ukrepanje ob poplavah za zaščito in varovanje kulturne dediščine.

Obrazec za evidentiranje škodnih dogodkov na enotah kulturne dediščine

09. 08. 2023

Za hitrejše evidentiranje smo pripravili tudi spletni in word obrazec. Prizadete lepo prosimo, da ga izpolnijo.

Evidentiranje škodnih dogodkov na enotah kulturne dediščine

08. 08. 2023

ZVKDS obvešča javnost, da že poteka evidentiranje škodnih dogodkov zaradi nedavnih poplav na enotah kulturne dediščine, v nadaljevanju se bo ZVKDS lotil izdelave sanacijskih elaboratov oziroma njihove realizacije.

Geofizikalne raziskave

Med metode daljinskega zaznavanja uvrščamo tudi geofizikalne raziskave. Za razliko od drugih metod daljinskega zaznavanja meritve izvajamo neposredno na površju tal in ne iz zraka. Z meritvami določenih fizikalnih lastnosti podpovršinskega zapisa, odkrivamo arheološke ostaline, ne da bi pri tem vanje fizično posegali. Najpogosteje uporabljene geofizikalne metode, ki se s svojo sporočilnostjo v veliki meri dopolnjujejo in se zatorej pogosto uporabljajo skupaj, so: upornostna metoda, magnetna metoda in georadarska metoda. Prednost teh metod je njihova neinvazivnost, saj ne posegajo v arheološke ostaline.

Pogled na najdišče Groblje (Log pri Sevnici) med izkopavanji. Aeroposnetku območja med izkopavanji so dodani rezultati geofizikalne upornostne metode, ki so pokazali ostanke treh skupin objektov

Lidar

Lasersko skeniranje površja, pogosto se uporablja izraz lidar, je metoda daljinskega zaznavanja s katero je moč zelo natančno izmeriti zemljino površje. Lidar je zaradi svoje zmožnosti opazovanja tal pod gozdnim pokrovom zelo primerna metoda za uporabo v Sloveniji. Da lahko z lidarjem opazimo arheološke sledove morajo biti vidni na površju vidni kot grbine in izbokline, sledovi kot nasipi, zidovi, groblje, ali vkopov, jam in jarkov. Z lidarjem smo odkrili množico novih arheoloških najdišč, kot so gomile, gradišča, gradovi, pa tudi nove vrste najdišč in sledov preteklosti kot so apenice, kopišča, srednjeveška polja in podobno.