Iskalnik

Kontakt

RSS

Prijavite se na Občasnik

Privoščite si dobro čtivo in spoznajte našo kulturno dediščino!
Za vas pripravljamo vsebine s področja varstva, zakonodaje, razstav, publikacij in domačih ter mednarodnih projektov.

Predhodne arheološke raziskave

Center za preventivno arheologijo izvaja različne vrste predhodnih arheoloških raziskav.
Otočec med poplavami leta 2010 na infrardečem posnetku
Otočec med poplavami leta 2010 na infrardečem posnetku

Aerofotografija

Aerofotografija se izvaja z namenskimi snemanji poševnih fotografij iz manjših letal. Večina arheoloških najdišč postane vidna preko barvnih znakov (v zemlji) ali vegetacijskih znakov (različna rast in zorenje pridelkov) in v specifičnih razmerah (suši, poplavah, nizki svetlobi, določene stopnje rasti rastlin). Obsežen arhiv cikličnih snemanj ozemlja Slovenije (CAS) služi tako prepoznavanju novih arheoloških najdišč, spremljanju njihovega stanja, kot tudi spremljavo sprememb v celotnem prostoru. 

Terensko delo

Center za preventivno arheologijo znotraj registriranih arheoloških najdišč izvaja raziskave za določitev vsebine in sestave najdišča, ki lahko potekajo v obliki intenzivnih terenskih pregledov, vrtanja in ročnega kopanja v mreži ter kopanja strojnih testnih jarkov z dokumentiranjem. Arheološka izkopavanja kot metodo uporablja zgolj v primerih neposredne fizične ogroženosti arheološkega najdišča, ko najdišča ni mogoče varovati v prostoru. Vzporedno izvaja tudi podvodne raziskave, v obliki ekstenzivnih in intenzivnih podvodnih pregledov, podvodnih testnih sond in podvodnega arheološkega izkopavanja.

Izvajanje podvodnih arheoloških raziskav na Verdu pri Vrhniki
Izvajanje podvodnih arheoloških raziskav na Verdu pri Vrhniki

Novice

31. 07. 2020

Ptuj je eno izmed 10 mest v Podonavski regiji, ki bodo v okviru projekta ARCHAEODANUBE razvijala inovativna orodja za interpretacijo, doživljanje in uporabo kulturne dediščine. 

30. 07. 2020

V okviru mentorskih programov, ki jih skupaj s  študenti  izvajajo strokovnjaki ZVKDS je nastal Katalog stenskih slik na registrirani etnološki stavbni dediščini in na podeželskih objektih v Posočju.

29. 07. 2020

V petek, 24. 7. 2020, je v nekdanjem skladišču soli Monfort (Obala 8) v Portorožu potekala tiskovna konferenca in otvoritev mednarodne fotografske razstave projekta REFREsh.

22. 07. 2020

Spoštovani strokovnjaki in ljubitelji kulturne dediščine 

16. 07. 2020

Objava poziva za zbiranje predlogov za evropske nagrade za kulturno dediščino, ki jih redno podeljuje panevropska federacija Europa Nostra skupaj z

08. 07. 2020

V teh časih evropski turistični sektor potrebuje več možnosti za  posebna in raznolika krajša potovanja bližje domu.

05. 06. 2020

10. junija praznujemo svetovni dan art nouveauja - nove umetnosti, ki je na prelomu 19. in 20. stoletja spremenila podobo mest v Evropi in tudi izven nje.

04. 06. 2020

Investitor je v soboto 30. maja 2020 našel dve kositrni skrinjici, ki sta bili vloženi v vrhnji del temeljev Kolizeja. O kako pomembni najdbi gre, bo mogoče reči šele po opravljenih konservatorskih delih in analizi najdb. V tem trenutku lahko rečemo le to, da potrjujejo dosedanje podatke o stavbni zgodovini. Najdbe bodo restavrirali v Restavratorskem centru ZVKDS.

01. 06. 2020

Cenjene stranke obveščamo, da se poslovanje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije po preklicu epidemije bolezni COVID-19 vrača v ustaljen

12. 05. 2020

Med obnovo strehe cerkve Marije Snežne na Obeluncu nad Gočami je na enem od tramov izvajalec gradbenih del našel zanimiv napis.

Geofizikalne raziskave

Med metode daljinskega zaznavanja uvrščamo tudi geofizikalne raziskave. Za razliko od drugih metod daljinskega zaznavanja meritve izvajamo neposredno na površju tal in ne iz zraka. Z meritvami določenih fizikalnih lastnosti podpovršinskega zapisa, odkrivamo arheološke ostaline, ne da bi pri tem vanje fizično posegali. Najpogosteje uporabljene geofizikalne metode, ki se s svojo sporočilnostjo v veliki meri dopolnjujejo in se zatorej pogosto uporabljajo skupaj, so: upornostna metoda, magnetna metoda in georadarska metoda. Prednost teh metod je njihova neinvazivnost, saj  ne posegajo v arheološke ostaline.

Pogled na najdišče Groblje (Log pri Sevnici) med izkopavanji. Aeroposnetku območja med izkopavanji so dodani rezultati geofizikalne upornostne metode, ki so pokazali ostanke treh skupin objektov
Pogled na najdišče Groblje (Log pri Sevnici) med izkopavanji. Aeroposnetku območja med izkopavanji so dodani rezultati geofizikalne upornostne metode, ki so pokazali ostanke treh skupin objektov

Lidar

Lasersko skeniranje površja, pogosto se uporablja izraz lidar, je metoda daljinskega zaznavanja s katero je moč zelo natančno izmeriti zemljino površje. Lidar je zaradi svoje zmožnosti opazovanja tal pod gozdnim pokrovom zelo primerna metoda za uporabo v Sloveniji. Da lahko z lidarjem opazimo arheološke sledove morajo biti vidni na površju vidni kot grbine in izbokline, sledovi kot nasipi, zidovi, groblje, ali vkopov, jam in jarkov. Z lidarjem smo odkrili množico novih arheoloških najdišč, kot so gomile, gradišča, gradovi, pa tudi nove vrste najdišč in sledov preteklosti kot so apenice, kopišča, srednjeveška polja in podobno. 

Poznoantična in zgodnjesrednjeveška naselbina Gradišče nad Bašljem
Poznoantična in zgodnjesrednjeveška naselbina Gradišče nad Bašljem
© 2015 ZVKDS, VSE PRAVICE PRIDRŽANE