Iskalnik

Kontakt

RSS

Prijavite se na Občasnik

Privoščite si dobro čtivo in spoznajte našo kulturno dediščino!
Za vas pripravljamo vsebine s področja varstva, zakonodaje, razstav, publikacij in domačih ter mednarodnih projektov.

Predhodne arheološke raziskave

Center za preventivno arheologijo izvaja različne vrste predhodnih arheoloških raziskav.
Otočec med poplavami leta 2010 na infrardečem posnetku
Otočec med poplavami leta 2010 na infrardečem posnetku

Aerofotografija

Aerofotografija se izvaja z namenskimi snemanji poševnih fotografij iz manjših letal. Večina arheoloških najdišč postane vidna preko barvnih znakov (v zemlji) ali vegetacijskih znakov (različna rast in zorenje pridelkov) in v specifičnih razmerah (suši, poplavah, nizki svetlobi, določene stopnje rasti rastlin). Obsežen arhiv cikličnih snemanj ozemlja Slovenije (CAS) služi tako prepoznavanju novih arheoloških najdišč, spremljanju njihovega stanja, kot tudi spremljavo sprememb v celotnem prostoru. 

Terensko delo

Center za preventivno arheologijo znotraj registriranih arheoloških najdišč izvaja raziskave za določitev vsebine in sestave najdišča, ki lahko potekajo v obliki intenzivnih terenskih pregledov, vrtanja in ročnega kopanja v mreži ter kopanja strojnih testnih jarkov z dokumentiranjem. Arheološka izkopavanja kot metodo uporablja zgolj v primerih neposredne fizične ogroženosti arheološkega najdišča, ko najdišča ni mogoče varovati v prostoru. Vzporedno izvaja tudi podvodne raziskave, v obliki ekstenzivnih in intenzivnih podvodnih pregledov, podvodnih testnih sond in podvodnega arheološkega izkopavanja.

Izvajanje podvodnih arheoloških raziskav na Verdu pri Vrhniki
Izvajanje podvodnih arheoloških raziskav na Verdu pri Vrhniki

Novice

13. 11. 2019

V ponedeljek, 18. novembra 2019, bo ob 13. uri v Veliki dvorani Narodne galerije, Cankarjeva 20, v Ljubljani slovesna podelitev stanovskih priznanj in nagrade Mirka Šubica Društva restavratorjev Slovenije.

11. 11. 2019

V četrtek 7.11.2019 ob 12.00 uri  smo na  ZVKDS, v okviru Raziskovalnega inštituta  odprli  nov Laboratorij za karakterizacijo  in študije degradacije obdelanih ligno-celuloznih materialov kulturne dediščin.

21. 10. 2019

Družini baročnih kiparjev Straub posvečena monografija,  izdana septembra 2019  je rezultat dvoletnega dela in povezovanja inštitucij iz štirih evropskih držav.

15. 10. 2019

3D dokumentiranje postaja uveljavljen postopek v naboru arheoloških orodij.

08. 10. 2019

V ponedeljek, 14.10.2019 vas ob zaključku mednarodnega projekta - TrArS - Tracing the Art of the Straub Family (Po sledeh družine Straub) vljudno vabimna zaključno slovesnost in na predstavitev novo izdane monografije z istim naslovom. Predstavitev in zaključna slovesnost bosta ob 12. uri, v slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani.

30. 09. 2019

Ptujski grajski kompleks, ki ga upravlja Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, je edinstven v več pogledih, ptujska veduta z gradom pa je zagotovo ena najlepših v Sloveniji in širše.

27. 09. 2019

Zavod za varstvo kulturne dediščine je v okviru projekta REFREsh (Interreg Central Europe) 24. 9. 2019, v objektu Monfort v Portorožu, organiziral delavnico Vzpostavitve sodelovanja med akterji kreativnih industrij na slovenski obali.

26. 09. 2019

Vabljeni  na 8. mednarodni festival likovnih  umetnosti Kranj – ZDSLU 2019  črno in belo.

25. 09. 2019

Na hribu s toponimom Tabršče, severozahodno od vasi Benete, so vidni ostanki manjše poznorimske zapore, ki je bila del obrambnega sistema Claustra

18. 09. 2019

Na Vrhniki se 27. 09. 2019 začenjajo  Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine 2019. 

Geofizikalne raziskave

Med metode daljinskega zaznavanja uvrščamo tudi geofizikalne raziskave. Za razliko od drugih metod daljinskega zaznavanja meritve izvajamo neposredno na površju tal in ne iz zraka. Z meritvami določenih fizikalnih lastnosti podpovršinskega zapisa, odkrivamo arheološke ostaline, ne da bi pri tem vanje fizično posegali. Najpogosteje uporabljene geofizikalne metode, ki se s svojo sporočilnostjo v veliki meri dopolnjujejo in se zatorej pogosto uporabljajo skupaj, so: upornostna metoda, magnetna metoda in georadarska metoda. Prednost teh metod je njihova neinvazivnost, saj  ne posegajo v arheološke ostaline.

Pogled na najdišče Groblje (Log pri Sevnici) med izkopavanji. Aeroposnetku območja med izkopavanji so dodani rezultati geofizikalne upornostne metode, ki so pokazali ostanke treh skupin objektov
Pogled na najdišče Groblje (Log pri Sevnici) med izkopavanji. Aeroposnetku območja med izkopavanji so dodani rezultati geofizikalne upornostne metode, ki so pokazali ostanke treh skupin objektov

Lidar

Lasersko skeniranje površja, pogosto se uporablja izraz lidar, je metoda daljinskega zaznavanja s katero je moč zelo natančno izmeriti zemljino površje. Lidar je zaradi svoje zmožnosti opazovanja tal pod gozdnim pokrovom zelo primerna metoda za uporabo v Sloveniji. Da lahko z lidarjem opazimo arheološke sledove morajo biti vidni na površju vidni kot grbine in izbokline, sledovi kot nasipi, zidovi, groblje, ali vkopov, jam in jarkov. Z lidarjem smo odkrili množico novih arheoloških najdišč, kot so gomile, gradišča, gradovi, pa tudi nove vrste najdišč in sledov preteklosti kot so apenice, kopišča, srednjeveška polja in podobno. 

Poznoantična in zgodnjesrednjeveška naselbina Gradišče nad Bašljem
Poznoantična in zgodnjesrednjeveška naselbina Gradišče nad Bašljem
© 2015 ZVKDS, VSE PRAVICE PRIDRŽANE