Predhodne arheološke raziskave

Center za preventivno arheologijo izvaja različne vrste predhodnih arheoloških raziskav.

Otočec med poplavami leta 2010 na infrardečem posnetku

Aerofotografija

Aerofotografija se izvaja z namenskimi snemanji poševnih fotografij iz manjših letal. Večina arheoloških najdišč postane vidna preko barvnih znakov (v zemlji) ali vegetacijskih znakov (različna rast in zorenje pridelkov) in v specifičnih razmerah (suši, poplavah, nizki svetlobi, določene stopnje rasti rastlin). Obsežen arhiv cikličnih snemanj ozemlja Slovenije (CAS) služi tako prepoznavanju novih arheoloških najdišč, spremljanju njihovega stanja, kot tudi spremljavo sprememb v celotnem prostoru.

Terensko delo

Center za preventivno arheologijo znotraj registriranih arheoloških najdišč izvaja raziskave za določitev vsebine in sestave najdišča, ki lahko potekajo v obliki intenzivnih terenskih pregledov, vrtanja in ročnega kopanja v mreži ter kopanja strojnih testnih jarkov z dokumentiranjem. Arheološka izkopavanja kot metodo uporablja zgolj v primerih neposredne fizične ogroženosti arheološkega najdišča, ko najdišča ni mogoče varovati v prostoru. Vzporedno izvaja tudi podvodne raziskave, v obliki ekstenzivnih in intenzivnih podvodnih pregledov, podvodnih testnih sond in podvodnega arheološkega izkopavanja.

Izvajanje podvodnih arheoloških raziskav na Verdu pri Vrhniki

Novice

Predstavitev zanimivosti in pomena arheološkega najdišča Neviodunum

21. 03. 2023

Vabimo vas na predstavitev in zanimovsti arheološkjega najdišča Neviodonum.

Kulturni bazar 2023

20. 03. 2023

Kulturni bazar je namenjen strokovnim delavkam in delavcem v vzgojno-izobraževalnih zavodih ter vsem drugim strokovnjakom v kulturnih ustanovah, ki

Usposabljanja s področja varstva arheoloških ostalin

20. 03. 2023

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije vabi na brezplačno udeležbo usposabljanja s področja varstva arheoloških ostalin.

Utrinki iz otvoritve razstave Vittora Carpaccia v Doževi palači v Benetkah

18. 03. 2023

V petek, 17. 3.

Odprtje razstave Obrazi dediščine jugovzhodne Slovenije v Mokronogu

13. 03. 2023

Novomeška območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije se z razstavo v Kulturnem domu Mokronog predstavlja z delom in projekti, ki

Podoba papeža Gregorja Velikega po restavratorskem posegu (foto: Nataša Lapanja Jazbec).

Gregorjevo

09. 03. 2023

Ali ste vedeli po kom imenujemo praznik gregorjevo? Na ta dan so včasih praznovali god sv. Gregorja Velikega, (prvotno 12. marec).

Transport orgelskih slik na razstavo beneškega mojstra Vittora Carpaccia v Doževo palačo v Benetkah

08. 03. 2023

Sliki Pokol nedolžnih otrok in Predstavitev v templju iz cerkve Marijinega vnebovzetja v Kopru, ki ju je Vittore Carpaccio ustvaril leta 1523 in st

Podaljšana razstava Jože Plečnik na Gorenjskem: včeraj - danes - jutri

21. 02. 2023

Spoštovani,

Novih odkritij na Kostanjevici v Novi Gorici še ni konec

15. 02. 2023

V preteklih šestih letih, ko se je v frančiškanski cerkvi Gospodovega oznanjenja Mariji na Kostanjevici v Novi Gorici intenzivno obnavljala notranj

Vabilo na odprtje razstave "Obrazi dediščine jugovzhodne Slovenije"

10. 02. 2023

Novomeška območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije se z razstavo v Centru za izobraževanje in kulturo Trebnje predstavlja z del

Geofizikalne raziskave

Med metode daljinskega zaznavanja uvrščamo tudi geofizikalne raziskave. Za razliko od drugih metod daljinskega zaznavanja meritve izvajamo neposredno na površju tal in ne iz zraka. Z meritvami določenih fizikalnih lastnosti podpovršinskega zapisa, odkrivamo arheološke ostaline, ne da bi pri tem vanje fizično posegali. Najpogosteje uporabljene geofizikalne metode, ki se s svojo sporočilnostjo v veliki meri dopolnjujejo in se zatorej pogosto uporabljajo skupaj, so: upornostna metoda, magnetna metoda in georadarska metoda. Prednost teh metod je njihova neinvazivnost, saj ne posegajo v arheološke ostaline.

Pogled na najdišče Groblje (Log pri Sevnici) med izkopavanji. Aeroposnetku območja med izkopavanji so dodani rezultati geofizikalne upornostne metode, ki so pokazali ostanke treh skupin objektov

Lidar

Lasersko skeniranje površja, pogosto se uporablja izraz lidar, je metoda daljinskega zaznavanja s katero je moč zelo natančno izmeriti zemljino površje. Lidar je zaradi svoje zmožnosti opazovanja tal pod gozdnim pokrovom zelo primerna metoda za uporabo v Sloveniji. Da lahko z lidarjem opazimo arheološke sledove morajo biti vidni na površju vidni kot grbine in izbokline, sledovi kot nasipi, zidovi, groblje, ali vkopov, jam in jarkov. Z lidarjem smo odkrili množico novih arheoloških najdišč, kot so gomile, gradišča, gradovi, pa tudi nove vrste najdišč in sledov preteklosti kot so apenice, kopišča, srednjeveška polja in podobno.