Neizkoriščen trajnostni kapital: ambiciozni raziskovalni projekt išče novo prihodnost za opuščeno kulturno dediščino

Uvodno konferenco projekta HEI-Transform bo otvoril prof. dr. Christer Gustafsson

Uvodna konferenca raziskovalnega projekta HEI-Transform bo 4. aprila 2023 na Fakulteti za arhitekturo združila sodelujoče strokovnjake s 13 različnih področij ter gostujoče govorce. Raziskave, ki jih bodo opravili med oktobrom 2022 in septembrom 2025, financira Slovenska nacionalna agencija za raziskovalno dejavnost. Rezultati raziskovalnega dela bodo služili kot temelj novih politik za bolj trajnostne in vključujoče strategije pri revitalizaciji opuščene in razvrednotene nepremične kulturne dediščine. 

Opuščena industrijska poslopja in grajske pristave, zanemarjene domačije in kovačije ter neustrezno urejena arheološka najdišča so, predvsem v manjših krajih ter na podeželju, stalnica. Kadar investitorji in lokalne skupnosti želijo z naložbami spodbuditi razvoj, pogosto raje vlagajo v nove centre in rušijo obstoječe objekte. Raziskave pa kažejo na velik, še neizkoriščen kapital takšnih stavb in območij. Novi pristopi ne zapovedujejo strogih regulacij, namesto tega v središče postavljajo skupnosti, ki v okolju živijo zdaj: stimulirajo naložbe, omogočajo nova delovna mesta, krepijo skupnosti, povezujejo generacije in sporočajo, da moramo naše okolje in izročilo ohraniti za zanamce. 

Raziskovalni projekt HEI-Transform, ki transdisciplinarno povezuje kar 33 raziskovalcev s področja arhitekture, gradbeništva, urbanizma, arheologije, etnologije, kulturne antropologije, umetnostne zgodovine, zgodovine, geografije, sociologije, psihologije, turizma in ekonomije, si želi dokazati, da so spremembe na bolje mogoče. Vodja projekta prof. dr. Sonja Ifko (Fakulteta za arhitekturo UL): »Kompleksnost raziskave, ki v takem obsegu še ni bila izvedena na področju varovanja kulturne dediščine v Sloveniji, je velik izziv. Hkrati pa ključna priložnost in nuja, da povežemo raziskovalna spoznanja različnih strok in s svojimi rezultati prispevamo h konkretnim premikom ne le na področju raziskav varstva dediščine, ampak pripravimo nujna izhodišča za sprememb v praksi.« Sodelujoči bodo opravili temeljne raziskave obstoječega stanja, analizirali primere dobrih praks in na štirih konkretnih, izredno različnih primerih zajeli obsežen spekter spremenljivk, ki usmerjajo posege na področju ohranjanja dediščine. 

Izsledke raziskav bodo soočili s štirimi dejanskimi situacijami in na njih preizkusili kar največ različnih orodij. Cilj ni le ohranjanje in oživljanje stavb, območij in delov krajin: gre za zasnovo konkretnih vsebin, programov in projektov, ki bodo lokalnim skupnostim služili kot vzor trajnostnega razvoja. Koncept konservatorstva kot naložbe bo na konferenci naslovil tudi prof. dr. Christer Gustafsson, ki se s svojim raziskovalnim delom in aktivno vlogo v ključnih mednarodnih projektih in organizacijah na področju dediščine uvršča med najvidnejše in najprodornejše akterje v stroki.

Njegovemu uvodnemu predavanju bodo poleg prispevkov raziskovalcev sledili tudi prof. dr. Anna Mignosa z Univerze Erasmus Rotterdam, predstavniki Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, Ministrstva za kulturo, ICOMOS Slovenija in PKF Hospitality, ki sodeluje pri pripravi nove strategije razvoja slovenskega turizma s fokusom na kulturni dediščini.

Spletna stran projekta

Informativni termin za medije:

4. april ob 8:30

Fakulteta za arhitekturo UL, Zoisova 12, Ljubljana

Kontakt

Hana Cirman

hana.cirman@fa.uni-lj.si

040 471 458

Dodatne informacije
prof. dr. Christer Gustafsson 

Uvodni predavatelj konference bo prof. dr. Christer Gustafsson, ki je redni profesor konservatorstva na Univerzi Uppsala na Švedskem. Ob intenzivnem raziskovalnem delu in sodelovanju v več evropskih projektih je tudi predsednik strateške tematske skupine Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) za kulturo in ustvarjalnost, generalni sekretar Mednarodnega znanstvenega odbora ICOMOS za ekonomijo konservatorstva, član Unescove mednarodne strokovne skupine za kazalnike s področja kulture (UNESCO Culture 2030 Indicators Expert Facilty) za doseganje ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov (Agenda 2045), član strokovne skupine za Znak evropske dediščine (imenovan s strani Evropske komisije) ter član akademske in referenčne skupine pri Švedskem nacionalnem odboru za stanovanjsko politiko, gradnjo in načrtovanje, če izpostavimo le nekaj njegovih ključnih funkcij.

Njegove transdisciplinarne raziskave se osredotočajo na izzive in priložnosti za kulturno dediščino kot gonilno silo družbeno-trajnostno-inovacijsko usmerjenega regionalnega in urbanega razvoja, z namenom krepitve kulturne dediščine v procesih odločanja in oblikovanja politik. Slednje bo tudi osrednja tema predavanja na naši uvodni konferenci.