Iskalnik

Kontakt

RSSInstagram

Prijavite se na Občasnik

Privoščite si dobro čtivo in spoznajte našo kulturno dediščino!
Za vas pripravljamo vsebine s področja varstva, zakonodaje, razstav, publikacij in domačih ter mednarodnih projektov.

Sporočilo za javnost: Čez 37 mostov do bralca

Ljubljana 10. 1. 2019, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je v Plečnikovi hiši predstavil prvo knjigo iz nove zbirke Naša dediščina. Monografija Mostovi  je izšla decembra 2018 v okviru dogodkov Evropskega leta kulturne dediščine in predstavlja 37 slovenskih mostov, ki s svojimi arhitekturnimi, gradbenimi, likovnimi, elementi pomenijo presežek ne samo v slovenskem, temveč tudi v evropskem merilu. Uvod v predstavitev je obogatila projekcija fotografij mostov, ki jih je za knjigo, koledar in blok posnel Miran Kambič.


Z leve Miran Kambič, Damijana Slabe, Jan Jagodič, dr. Robert Peskar, dr. Igor Sapač, Jernej Hudolin.

Jernej Hudolin, generalni direktor ZVKDS-ja, je v uvodu v povedal, da ima spomeniško varstvo mostov pri nas že dolgo tradicijo. V knjigi, katere namen je približati bralcem mostove, smo tridesetim, ki že imajo  evidenčno številko (EŠD) Registra kulturne dediščine, namenoma dodali sedem mostov, ki te številke še nimajo.

»V konservatorski stroki načeloma velja 50-letno obdobje kot tisti minimalni čas, ki omogoča objektiven pogled nazaj in ustrezno vrednotenje. Pa vendar je po našem mnenju že čas, da se začnemo o njih pogovarjati in razmišljati. Dediščina ni samo nekaj iz preteklosti, dediščina nastaja tukaj in zdaj, zato jo s svojimi presežki jo lahko ustvarjamo vsi,« je poudaril Hudolin.

»Iskreno upam, da bo tudi zbirka Naša dediščina nekoč del dediščine Zavoda,« je še dejal Hudolin in se ob koncu zahvalil vsem, ki so sodelovali pri pripravi prve monografije. 

V nadaljevanju je dr. Igor Sapač, avtor uvodnega besedila in nekaterih opisov mostov, govoril o  pomenu in o vplivu mostov na naše bivanje in  ustvarjalnost.

»Mostovi že od nekdaj spadajo med najbolj prvinsko človeško ustvarjalnost, združujejo, zbližujejo in premagujejo globoke prepreke ter imajo zato poleg svoje temeljne funkcije tudi pomembno simbolno vlogo. Pa tudi, da  ni presenetljivo, da so bila z njimi vselej povezana tudi pomembna likovna in literarna dela, da jih srečamo v mnogih starodavnih pripovedkah, da papeži nosijo naslov Pontifex Maximus – vrhovni graditelj mostov in da so na evrskih bankovcih poleg arhitekturnih elementov iz različnih slogovnih obdobij upodobljene prav različne zvrsti mostov. Malokdo v Sloveniji še ni slišal za enajsto šolo pod mostom iz Cankarjeve s črtice,« je še povedal Sapač. Ljudje so mostove vselej pojmovali tudi kot zavetje, ki v stiski lahko nudijo občutek varnosti. Veliki pisatelj Ivo Andrić se ni motil, ko je zapisal: »Nič od vsega, kar človek v življenjskem slogu postavlja in gradi, ni v mojih očeh boljše in vrednejše kot mostovi. Pomembnejši so kot hiše, svetlejši kot božji hrami, ker so bolj splošno uporabni. Last vsakogar, do vseh so enaki, koristni, vedno postavljeni smiselno, na kraju, kjer se križa največ človeških potreb, trajnejši so kot druge gradnje in ne služijo ničemur, kar je skrito ali zlo« .

Dr. Robert Peskar , ki v monografiji predstavlja problematiko varstva tega segmenta dediščine, je povedal, da je v Sloveniji večina mostov varovanih le z občinskimi prostorskimi načrti, samo 40 jih ima status spomenika.

»Zaradi različnih bivanjskih vplivov so mostovi celo bolj ogroženi kot ostala dediščina, tudi to je bil razlog, da smo se v ZVKDS-ju odločili nameniti mostovom posebno pozornost,« je poudaril Peskar. »Če se ozremo v preteklost, bomo hitro ugotovili, da so na primer vojne razmere za mostove nedvomno najusodnejše, zlasti za večje konstrukcije z izrazitim strateškim pomenom. Nezadostna funkcionalnost je bila ravno tako pogosto razlog za rušenje mostov in gradnjo novih, večjih, ki lažje izpolnijo potrebe po večji pretočnosti prometa. Vendar pri tem opažamo tudi drugačne rešitve, ki omogočajo ohranitev stare mostne konstrukcije. Eden takšnih primerov je nedvomno stari Frančiškanski most iz leta 1842 v Ljubljani, ki mu je leta 1931 najpomembnejši slovenski arhitekt Jože Plečnik ob straneh dodal dva nova mostova, s čimer je ustvaril slovito Tromostovje, danes eno najpomembnejših znamenitosti Ljubljane,« je zaključil Peskar.

Miran Kambič, avtor fotografij, je povedal, da je bilo sodelovanje v tem projektu obsežen izziv, ki pa mu je prinesel veliko zadovoljstva, kot tudi, da so fotografije mostov, nastale v istem letu, odličen prerez in dokument časa. Fotografije mostov so likovno – avtorsko delo  in hkrati tudi pomembno dokumentarno gradivo, ki bo, upam osnova za vse nadaljnje posege na teh objektih je dodal Kambič.

Jan Jagodič, oblikovalec monografije, pa je iskal podobo, ki bi povezala različna avtorska besedila oz. objekte, ki so nastajali v različnih časovnih obdobjih, iz različnih gradbenih elementov in konstrukcij v celoto. » Izbral sem minimilastičen in čist (sodoben) likovni jezik, ki je brezčasen tako kot je brezčasna kulturna dediščina. Hkrati pa smo iskali podobo, ki bo ustrezala ne samo tej prvi tematiki, temveč tudi vsem naslednjim, saj gre za zasnovo zbirke, ne samo ene knjige,« je še pojasnil Jagodič.

Urednica Damijana Slabe se je zahvalila Jerneju Hudolinu za vso podporo pri uresničitvi idejne zasnove zbirke in knjige ter dr. Igorju Sapaču za tesno sodelovanje in nasvete. »Hvala tudi Miranu Kambiču in Janu Jagodiču, ki sta knjigi dala brezčasno podobo, vsem sodelujočim avtorjem, ki so z razumevanjem sprejeli uredniške predloge in popravke ter lektorici,« je zaključila urednica. Ob koncu je napovedala drugo knjigo iz zbirke Naša dediščina, ki bo posvečena Rotovžem.


Z leve Jernej Hudolin, dr. Robert Peskar, dr. Igor Sapač, Jan Jagodič.

 

Dodatne informacije:

Služba za odnose z javnostmi

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije

E-pošta: soj@zvkds.si

© 2015 ZVKDS, VSE PRAVICE PRIDRŽANE