Šmartno je edino utrjeno naselje v Brdih, izjemne zgodovinske in kulturne vrednosti, in od leta 1985 razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena. Pesnik Alojz Gradnik je Šmartnemu posvetil verze, kjer ime vasi že v naslovu pesmi dobi častno mesto. Pesem opisuje strateško lego Šmartnega, ki stoji na griču »kot orlovo gnezdo v srcu Brd, vmes smokev, breskev, oljk in črnih trt« od koder se odpira pogled do Nanosa na vzhodu, Karnijskih Alp na severozahodu in preko Furlanije do Jadranskega morja na jugu. Pesem Gradnik zaključi z naslednjimi verzi:« Skozi temne ulice pot tesna vodi, preteč se bočijo visoki vhodi in na straneh strmijo se torjoni«.

Šmartno so z obzidjem in stolpi obdali v času benečansko - habsburških vojn, med leti 1508-1521 in 1615-1617. V 18. stoletju naselbina izgubi strateški pomen, zato se utrdbena funkcija Šmartnega, tako kot preostali primorski protiturški tabori, prične prepletati s stalno naseljenostjo.

Naselbinska, stavbna zgodovina in slogovna analiza Šmartnega pokaže, da so po prenehanju vojne nevarnosti šmártensko utrdbo pozidali pretežno s stanovanjskimi in delno z gospodarskimi objekti, ki so zakrili utrjeno naselbino. Proces preoblikovanja prvotnih pretežno eno in dvodelnih hiš se v Šmartnem zgodi med 18. in 20. stoletjem. Izrazil pa se na način sredozemskega stavbnega oblikovanja, kot so z lesenimi balkoni, kamniti okenski in vratni okvirji, zunanja ali notranja kamnita ali lesena stopnišča, široki strešni napušči nad vhodnimi pročelji in mojstrsko izoblikovani dimniki. Tudi prva in druga svetovna vojna Šmartnemu ne prizaneseta.

Leta 1974 je takratni Zavod za spomeniško varstvo Gorica v Novi Gorici pripravil Analizo o stanju naselja in objektov. Elaborat je bil izdelan za potrebe Ureditvenega načrta za obnovo Šmartnega in za finančno oceno rekonstrukcije obzidja ob treh vhodih v vas. Pričetek sanacije obzidja se je pričel še istega leta,  financirala pa jo je Kulturna skupnost Slovenije

Leta 1976 rušilni potres z epicentrom v Furlaniji prizadene tudi severno Primorsko in v Šmartnem poruši ali razmaja večino stavb. Na podlagi večine Šmártencev, ki so želeli nove hiše izven vaškega jedra, je odbor odločil, da zgradijo novo Šmartno. Vendar je takrat pristojna Skupščina občine Nova Gorica sprejela sklep, da je Šmartno potrebno ohraniti. V reševanje Šmartnega se je vključil direktor Spomeniškega varstva Gorica Emil Smole, ki se je s podobno situacijo negativnega odnosa do stavbne dediščine srečeval tudi v Breginju. Odboru za odpravo posledic potresa je uspelo, da rušilna volja ni prevladala. Potem, ko so Šmartenci v zameno za nove parcele, nekatere objekte prepustili v družbeno lastnino, je po letu 1977, ob strokovni podpori Zavoda za spomeniško varstvo Gorica v Novi Gorici, stekla obnova Šmartnega. Najprej je bila rekonstruirana utrdbena arhitektura, stolpi z obzidjem.  Sledila je obnova ambientalno pomembnejših stavbnih celote in objektov, v katerih so živeli starejši občani brez sorodnikov

Ob podpori države, lokalne skupnosti in pod strokovnim vodstvom konservatorjev, se po potresu najprej prične obnavljati utrdbeno arhitekturo. Do danes so, poleg obzidja, stolpov in infrastrukture obnovljene tudi skoraj vse šmártenske hiše in predstavljajo dom stalnim ali občasnim prebivalcem. Nekaj objektov pa Šmartno ponuja za gostinske namene in kulturno dogajanje.

Po letu 1998 obnovo Šmartnega pospeši Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi,  t.i. »kulturni tolar«. Občina Brda je v razvojne programe, ki črpajo sredstva iz evropskih sredstev, ponovno vključila Šmartno. S pomočjo evropskih sredstev je bilo najprej urejeno parkirišče z obračališčem na Padratah. V okviru Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2007 – 2013, t.i. ukrep 322 - obnova vaških jeder, pa so bila opravljena investicijsko vzdrževalna dela na t.i. gotski hiši, danes Briška hiša. V njej je, v okviru istega ukrepa, postavljena tudi stalna razstava z naslovom Briška hiša.

Pomemben doprinos k urejeni podobi vasi so z lastnimi sredstvi in ob finančni pomoči države, pripomogli tudi privatni lastniki ter družba Salonit Anhovo, ki je celovito obnovila in opremila stolp ter hiši na zahodni strani obzidja. In ne nazadnje, poleg občine, ki spodbuja in popularizira Šmartno doma in v tujini, ima pomembno vlogo pri obnovi Šmartnega tudi briški arhitekt Izidor Simčič.

Burni zgodovinski dogodki v 16. stoletju so pripeljali do nastanka obzidane utrdbe Šmartno. Rušilni potres leta 1976 pa šmártenske hiše razmaja, vendar  hkrati pospeši  njihovo prenovo. Danes, po štiridesetih letih obnove, je Šmartno obnovljeno. Celovito je prezentirana utrdbena arhitektura in saniranih je večina stanovanjskih objektov.