Iskalnik

Kontakt

RSS

Prijavite se na Občasnik

Privoščite si dobro čtivo in spoznajte našo kulturno dediščino!
Za vas pripravljamo vsebine s področja varstva, zakonodaje, razstav, publikacij in domačih ter mednarodnih projektov.

Otvoritev izpostave Raziskovalnega inštituta, ZVKDS na Ptuju

Laboratorij za karakterizacijo in obravnavo arheoloških materialov

Na Raziskovalnem inštitutu Centra za konservatorstvo, ZVKDS odpiramo »Laboratorij za karakterizacijo in obravnavo arheoloških materialov« na Ptuju. V preteklem letu smo na Raziskovalnem inštitutu pridobili vrhunsko raziskovalno opremo v okviru projekta InnoRenew CoE in operacije »Renewable Materials and Healthy Environments Research and Innovation Centre of Excellence – InnoRenew CoE«. Ta analitska oprema nam odpira nove možnosti za znanstvena sodelovanja tudi na tematikah dediščine, ki do sedaj niso bila pogosta. Sem spadajo predvsem znanstvene raziskave na arheoloških predmetih. Arheološka zbirka Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, kjer so v trajni hrambi vsi arheološki predmeti Ptuja in okolice, je ena najpomembnejših v Republiki Sloveniji in je opredeljena kot zbirka nacionalnega pomena. Pomen ptujske arheološke zbirke gre pripisati izjemni vlogi, ki ga je ptujski prostor v svoji skoraj 7 tisoč letni zgodovini imel. Pri čemer po pomenu nedvomno prednjači rimsko obdobje mesta, s kolonijo Petoviono, ki velja za najpomembnejše in največje rimsko mesto na prostoru Republike Slovenije. Poleg ptujske arheološke zbirke se na Ptuju nahaja Oddelek za poizkopavalno obdelavo Centra za preventivno arheologijo, kjer se znanstveno obdelujejo arhivi arheoloških raziskav ZVKDS iz celotne Slovenije. Neposreden stik strokovnjakov Raziskovalnega inštituta z arheologi na Ptuju in njihovimi arheološkimi arhivi ter zbirkami bo nedvomno spodbujal razvoj stroke na tem pomembnem področju dediščinske znanosti, raziskave arheoloških materialov z novo tehnologijo pa bodo omogočile sodobne interpretacije družbeno pomembnih tem, ki obravnavajo vlogo današnjega slovenskega prostora v širšem evropskem kontekstu.

V okviru Laboratorija za karakterizacijo in obravnavo arheoloških materialov Raziskovalnega inštituta bo delovala tudi pisarna Evropske raziskovalne infrastrukture za dediščinsko znanost Slovenija (E-RIHS Slovenija). Dediščinska znanost je interdisciplinarna znanstvena disciplina in je osnovana na znanju različnih področij: kemije, fizike, biologije, strojništva, računalništva, konservatorstva-restavratorstva, arheologije in drugih ved, ter hkrati zahteva poznavanje umetnosti in zgodovine. Dediščinska znanost je edinstvena, v osnovi naravoslovna veda, a ima izrazito družbeno-socialne cilje, saj prispeva k ohranjanju, dokumentiranju, interpretaciji in upravljanju dediščine in vodi k so-ustvarjanju znanja. Slovenski znanstveniki s področja dediščinske znanosti smo med vodilnimi v Evropi, kar nas je pripeljalo do partnerstva v E-RIHS na evropskem nivoju. Raziskovalni inštitut skupaj s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani tvori in gradi slovensko vozlišče E-RIHS, ter ga tudi koordinira. Ena od nalog E-RIHS EU je tudi razširiti znanstvene raziskave za nove skupnosti uporabnikov, kamor spadajo tudi arheologi in paleontologi. Delovanje pisarne E-RIHS Slovenia v povezavi z Laboratorijem za karakterizacijo in obravnavo arheoloških materialov na Ptuju bo zato pomembno prispevalo tudi k razvoju dediščinske znanosti v evropskem merilu in omogočilo Mestni občini Ptuj nova in obetavna razvojna sodelovanja. Vrhunska dognanja na področju bodo prispevala k napredni interpretaciji in prezentaciji dediščine, kar bo bistveno prispevalo k razvoju visoko kakovostnega dediščinskega turizma. Ta panoga je že sedaj pomemben del gospodarstva Mestne občine Ptuj, novo znanje pa bo osnova za širitev in izboljšanje kvalitete turistične ponudbe.

IZJAVE ZA JAVNOST

mag. Bojan Kurež, generalni sekretar na Ministrstvu za kulturo
»Včeraj je bil za slovensko kulturo eden najpomembnejših dni zadnjega obdobja. Po več letih prizadevanj je Državni zbor RS sprejel Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, ki v prihodnjih šestih letih na polje kulture, še posebej varstva kulturne dediščine, prinaša več kot 120 milijonov evrov dodatnih sredstev. Na Ministrstvu za kulturo RS pozdravljamo otvoritev izpostave regionalnega inštituta ZVKDS na Ptuju. Prepričan sem, da pomena Ptuja in njegove okolice za slovensko kulturno dediščino ni potrebno posebej izpostavljati. Zagotovo pa otvoritev te izpostave predstavlja pomemben, tudi simbolni korak, tako za Ptuj, kot tudi za področje raziskovanja arheoloških materialov nasploh.«

Nuška Gajšek, županja Mestne občine Ptuj:
»Vsako novo pridobitev v Mestni občini pozdravljamo, še posebej kadar ta pomeni dodano vrednost za naš kraj in kadar postajamo bogatejši za znanstvene institucije, ki jih v mestu primanjkuje. Ker pa imamo vse predispozicije za to, da v mesto pripeljemo neko večje središče za tovrstne dejavnosti, pa je to kot prvi korak zelo dobrodošlo in verjamemo ter želimo, da se tudi v bodoče nadgrajuje. Zavedamo se namreč pomena kulturne dediščine, varstva le-te, predvsem pa njenega potenciala za prihodnji razvoj mesta.«

Janez Kromar, v.d. generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije:
»Z otvoritvijo izpostave Raziskovalnega inštituta, ZVKDS odpiramo nove možnosti za znanstvene raziskave na arheoloških predmetih. Arheološka  zbirka Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož je ena najpomembnejših v Republiki Sloveniji, opredeljena kot zbirka nacionalnega pomena. Delovanje pisarne E-RIHS Slovenia, v povezavi z Laboratorijem za karakterizacijo in obravnavo arheoloških materialov na Ptuju, bo zato pomembno prispevalo tudi k razvoju dediščinske znanosti v evropskem merilu in omogočilo Mestni občini Ptuj nova in obetavna razvojna sodelovanja.«

Dr. Polonca Ropret, vodja Raziskovalnega inštituta, Centra za konservatorstvo, ZVKDS, pa je predstavila glavne vidike delovanja Raziskovalnega inštituta Centra za konservatorstvo, ZVKDS. Pri tem se je še posebej dotaknila pomembnih tematik, kot so sodelovanje s konservatorji in restavratorji, mednarodna sodelovanja, nacionalni raziskovalni projekti in evropski raziskovalni projekti. Pri tem je poudarila pomembno vlogo Raziskovalnega inštituta pri novo nastajajoči Evropski raziskovalni infrastrukturi za dediščinsko znanost.


Arheološka najdba: Drnovo 2003, VZ 78, SE 108D; meritev s prenosnim ramanskim spektrometrom

© 2015 ZVKDS, VSE PRAVICE PRIDRŽANE