Iskalnik

Kontakt

RSSInstagram

Prijavite se na Občasnik

Privoščite si dobro čtivo in spoznajte našo kulturno dediščino!
Za vas pripravljamo vsebine s področja varstva, zakonodaje, razstav, publikacij in domačih ter mednarodnih projektov.

Novinarsko srečanje SNG Drama - nova odkritja arheoloških izkopavanj

Ljubljana, 22. november 2023 – Današnjega ogleda arheoloških najdišč ob stavbi SNG Drama Ljubljana in predstavitve trenutno odkritih najdb so se udeležili državni sekretar na Ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar, ravnateljica SNG Drama Ljubljana Vesna Jurca Tadel, direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin, vodja Centra za preventivno arheologijo na ZVKDS Barbara Nadbath, vodja arheoloških izkopavanj na območju Drame Maja Lavrič ter iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane direktor Blaž Peršin, muzejska svetnica kustodiata za arheologijo  dr. Bernarda Županek in kustosinja Arheološkega centra MGML Helena Rismondo, ki so predstavili tudi del najdb z območja Drame, že predanih MGML. Arheološke raziskave, ki od avgusta letos intenzivno potekajo okoli stavbe SNG Drama Ljubljana, predstavljajo prvi korak projekta celovite prenove.

Foto: Aleksandra Saša Prelesnik

Ravnateljica Vesna Jurca Tadel je uvodoma povedala, da vsi v Drami dnevno spremljajo izkopavanja ob stavbi z velikim zanimanjem in pričakovanjem. »Čeprav arheološka dela seveda trenutno vplivajo na zunanji videz in dostop, Drama deluje nemoteno in bo v sedanji stavbi izvajala program vse do junija 2024, ko se bo zaključila tekoča sezona 2023/24«, je poudarila ravnateljica Drame.

Državni sekretar na Ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar je ob obisku v Drami povedal: »Arheološka izkopavanja v okviru državnega projekta obnove gledališča Drama zelo uspešno potekajo. Strokovnjaki so odkrili dragocene najdbe iz preteklosti, ki nam pomagajo bolje razumeti zgodovino tega območja in zgodovino našega glavnega mesta. Uspešen potek izkopavanj je ključnega pomena tudi za nadaljnje korake pri našem projektu prenove gledališča, saj se bo prihodnje poletje tu odprlo pravo gradbišče. Ob tem moram izreči zahvalo vsem, ki so prispevali k temu izjemnemu dosežku, in se veselimo nadaljnjega napredka naše kulturne dediščine. Veseli nas, da lahko sporočimo tudi, da se gledališče Drama ob koncu letošnje sezone, v juniju 2024, seli v začasne prostore na Litostrojski ulici. Ta korak nam bo omogočil nemoteno izvajanje vrhunske gledališke produkcije za občinstvo Drame med prenovo gledališča. Obenem pa smo veseli, da bomo takrat lahko začeli s polno prenovo gledališča Drama, ki bo zagotovila sodoben in privlačen prostor za kulturo in umetnost. Tako, da se veselimo prihodnjih umetniških doživetij na Litostrojski cesti ter obnovljenega gledališča v prihodnosti.«

Kot je povedal Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, se dobro sodelovanje z ZVKDS in CPA ter z vsemi drugimi vključenimi institucijami odraža v ažurnem prenosu na terenu odkritega gradiva v čiščenje, sortiranje in primarno konservacijo, ki jo izvajajo v Arheološkem centru MGML. Premična dediščina, ki bo odkrita pri arheoloških izkopavanjih na območju SNG Drama Ljubljana, bo v prihodnje prevzeta v zbirko Mestnega muzeja Ljubljana, ki bo gradivo hranil, preučeval in populariziral – novo vedenje o življenju v Emoni bo tako dostopno prihodnjim rodovom. Dodal je še, da sam vidi v najdeni oljenki s smejočo gledališko masko močan simbol, ki sporoča zadovoljstvo ob prenovi naše osrednje gledališke hiše.

Foto: Aleksandra Saša Prelesnik

Dr. Bernarda Županek, muzejska svetnica kustodiata za arheologijo pri Muzeju in galerijah mesta Ljubljane, je izpostavila zanimiv podatek, da so z arheološkega najdišča ob Drami v Arheološki center MGML doslej »sprejeli več kot 1400  enot gradiva, ki obsega tako gradbeni material (opeke, strešniki, tlakovci, kamniti elementi) kot ostanke kuhinjskih in namiznih posod, amfore, živalske kosti ter različne drobne predmete, med njimi novce, oljenke, sponke za obleko in podobno. Količina odkritega gradiva je znatna. Ocenjujemo, da je skupna teža vsega doslej sprejetega gradiva že skoraj 4 tone, s tem, da arheološka izkopavanja še potekajo. Za primerjavo: v naš muzej je po zaključenih arheoloških izkopavanjih na Trgu mladinskih delovnih brigad prišlo 1,3 tone gradiva.«

Barbara Nadbath, vodja Centra za preventivno arheologijo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine je poudarila, da sta obseg in vsebina najdb resnično bistveno nad pričakovanji stroke.

Slika 1, Tilen Kozamernik

Kot je povedala arheologinja Maja Lavrič, ki vodi izkopavanja na območju Drame, zaščitna arheološka izkopavanja pred celovito prenovo SNG Drama Ljubljana potekajo ob Igriški ulici, Erjavčevi in Slovenski cesti (slika 1): »Arheološke raziskave zemljišča ob Mali Drami smo zaključili v oktobru. Emona je bila grajena po ustaljenem, tradicionalnem načelu pravilnega četverokotnika, z osrednjim forumom na območju današnjih Ferantovih blokov. Mesto je bilo razdeljeno v sistem pravokotnih ulic, ob katerih so bile stanovanjske enote – insulae. Glavni cesti sta bili cardo maximus (glavni kardo), poteku katerega bolj ali manj sledi današnja Slovenska cesta, in decumanus maximus (glavni dekuman), ki poteka pod današnjo Rimsko ulico. Izkopavanja na območju SNG Drama Ljubljana potekajo torej v neposredni bližini foruma in glavne vpadnice, glavnega karda.«

Slika 2, Tilen Kozamernik

»Na območju ob Mali Drami smo raziskali del dobro ohranjene insule XVIII in ceste dekuman J. Odkrili smo izjemno dobro ohranjene arheološke ostaline, ki jih lahko postavimo v čas od 1. stoletja n. št. do konca 4. stoletja. Stavbni elementi v insuli XVIII in dobro urejena cesta dekuman J s pločnikoma pričajo o živahnem življenju Emoncev.« Maja Lavrič ob tem pojasni: »Arheološke ostaline predstavljamo, tako kot smo jih odkrivali, in sicer od najmlajših do najstarejših. Odkrite ostaline dokazujejo, da so konec 4. stoletja za ogrevanje notranjih prostorov uporabljali talno gretje, t. i. hipokavst. Peč, prefurnij, je bila pod ogrevanim prostorom. Tla ogrevanega bivanjskega prostora so bila sestavljena iz kamnitih plošč, ki so stale na stebričkih. Tako je lahko vroč zrak iz peči zapolnil prostor hipokavsta in ogrel tla. V 4. stoletju je bil prostor predelan v steklarsko delavnico, s pečmi, ki so delovale daljše obdobje. Poleg steklarskega odpada in talilnih posodic je presenetljiva velika količina novčnih najdb v neposredni okolici peči. Od 3. do 1. stoletja n. št. je bila insula XVIII večkrat prenovljena, opremljena z glinenim tlakom in preprostim stenskim ometom. Zidovi so bili dobro ohranjeni. Skupaj s temeljem je zunanji zid insule segal 2 metra v višino (slika 2). Cesta, ki smo jo dokumentirali, se je raztezala med insulama XVIII in XXXVII. Emonske ceste so bile rudimentarne, utrjene s prodniki, večkrat so bile popravljene, vzdolž cestišča sta bila kanala za odvodnjavanje in pločnika iz zbite gline in peska. V času cesarja Klavdija (vladal od 41. do 54. n. št.) je Emona doživela urbanistično prenovo. Pod cestami, ki so potekale v smeri od zahoda proti vhodu, torej pod dekumani, so bili zgrajeni odtočni kanali – kloake, ki so odvajali vodo v Ljubljanico (slika 3). Pred izgradnjo kloak so bili v uporabi le preprosti odtočni kanali in septične jame.«

Slika 3, Tilen Kozamernik

Slika 4, Tilen Kozamernik

Slika 5, Tilen Kozamernik

Slika 6, Tilen Kozamernik

»V izkopnem polju ob Igriški ulici raziskujemo cesto kardo A (slika 4), ki je bila pravokotna na cesto dekuman J, manjši del insul XXXVII in XXXVIII. Na tem delu so bili zidovi insul delno izropani za izgradnjo srednjeveške Ljubljane. Izkopno polje ob Igriški ulici, Erjavčevi in Slovenski cesti je razkrilo tudi ostanke novoveških objektov, ki so vidni tudi na historični karti franciscejskega katastra (slika 5). Zgornji deli novoveških ostalin so prisotni na 0,30 metra globine. To so manjši in večji objekti s pripadajočim večjim dvoriščem, tlakovanim s tlakom iz lokalnega savskega proda, t. i. mačjih glav. V izkopnem polju ob Slovenski cesti je tlakovanje obsegalo večji del raziskovalne površine, objekti so le delno posegli v globlje plasti. Pod novoveškim nasutjem in pod plitko plastjo poznoantične črnice so bile na 0,80 metra globine dobro ohranjene rimske ostaline (slika 6). Najmlajše plasti sodijo v pozno 4. stoletje. Tu smo odkrili ruševino plošč in stebričkov talnega gretja – hipokavsta, ohranjeni sta bili dve fazi gradnje hipokavsta (slika 7). Talno gretje je bilo prisotno po večjem prostoru insule XXXVIII. S prenovo v 4. stoletju so poškodovali spodnje estrihe, med njimi tudi preprost talni mozaik (slike 8–10). Oblikovno mozaik sestavljajo črna polja, s črnimi in belimi trakovi, z motivom črno-belih trikotnikov. Takšno krašenje tal je sicer značilno za zgodnejša rimska obdobja, vendar je v 4. stoletju v Emoni prišlo do večjih gradbenih prenov. Tedaj postavljeni mozaiki pa posnemajo zgodnejše oblike in motive. Časovno smo v insuli XXXVIII v 4. stoletju. V času konstantinske dinastije (od 306 do 364 n. št.) in v drugi polovici 4. stoletja sta bila obnovljena emonsko obzidje in forum, zgrajeni so bili večji termalni in zabaviščni kompleksi ter prenovljeni stanovanjski objekti, insule. Od drobnih najdb so prisotni predmeti za vsakodnevno uporabo (oljenke – svetilke (sliki 11, 12), deli pasne spone, novci, deli steklenih posodic, odlomki lončenine, deli zaponk – fibul, igralni žetoni),« je v poročilu o trenutnih najdbah zapisala vodja izkopavanj na območju SNG Drama Ljubljana Maja Lavrič. Z arheologom Dejanom Kožuhom sta izvedla tudi rekonstrukcijo (slika 14), na kateri so prikazani in situ ohranjeni kosi mozaika, v prostoru velikosti 3,8 x 3,4 metra. »V prvotnem položaju so bili kosi mozaika ohranjeni v tej meri, da smo lahko naredili rekonstrukcijo. Poškodbe mozaika so nastale že v rimskem času, v 4. stoletju, ko je prišlo do obnove prostorov v insuli XXXVIII.«

Med najdbami je Maja Lavrič dodatno izpostavila »rimski zidak laterkul, v katerem so med proizvodnjo v še sveži glini nastali odtisi lisičjih šap. Laterkul je bil del zidave odtočnega kanala iz 4. stoletja v izkopnem polju ob Igriški ulici. Rimljani so pri proizvodnji gradbenega materiala zidake sušili na prostem, po njih pa so se včasih sprehodile različne živali in pustile svoj odtis« (slika 13, foto: Tilen Kozamernik).

 

Slika 7, Tilen Kozamernik

Slika 8, Tilen Kozamernik

Slika 9, Maja Lavrič, CPA

Slika 10, Maja Lavrič, CPA

Slika 11, Tilen Kozamernik

Slika 12, Tilen Kozamernik

Slika 13, Tilen Kozamernik

Slika 14: Avtorja rekonstrukcije Maja Lavrič in Dejan Kožuh

Foto: Aleksandra Saša Prelesnik

© 2015 ZVKDS, VSE PRAVICE PRIDRŽANE