Leta 2019 je umetnik Hamja Ahsan prejel veliko nagrado 33. grafičnega bienala Ljubljana za delo Aspergistanski referendum. Obiskovalce bienala je povabil, naj na referendumu glasujejo, ali bi se priključili Aspergistanu, neodvisni državi sramežljivih, introvertiranih in avtistov. Dvainsedemdeset odstotkov volivcev je njegov predlog podprlo. S tem klicem k avtonomiji je Hamja Ahsan svojemu umetniškemu projektu Shy Radicals (Sramežljivi radikalci) zopet vdihnil tisti uporniški značaj, iz katerega je projekt tudi vzklil.
Idejni začetki projekta segajo v obdobje skoraj petnajst let pred izidom Ahsanove knjige Shy Radicals: The Antisystemic Politics of the Militant Introvert (Sramežljivi radikalci: protisistemska politika militantnega introvertiranca, 2017). Satiričnega dela, v katerem avtor na podlagi protikolonialne teorije osnuje kritiko prevladujoče kulture v kontekstu novega svetovnega reda, ki je nastal po napovedi vojne proti terorizmu kot posledice atentatov 11. septembra 2001 v Združenih državah Amerike. Tisto, kar se je sprva predstavljalo kot mednarodna kampanja za uničenje Al Kaide, je v demokraciji privedlo do hudega nazadovanja pod pretvezo nevzdržne teorije o pravični vojni, ki postavlja varnost pred svobodo in državljanske pravice ter privzema obstoj drugorazrednih državljanov, rasizem in islamofobijo kot obrambne strategije pred sovražnikom, ki naj bi se skrival v naši družbeni mreži.
Posledice tudi tako imenovane vojne proti terorju pa niso vidne le v razpršenosti strahu, ki je porodila otopelost, katere najizrazitejša poteza je brezbrižnost, temveč tudi na psihosocialni ravni, kjer se te posledice kažejo kot porast strahu, nemoči, sovraštva in občutka ranljivosti. Tovrstna čustva se z veliko hitrostjo razširjajo med očitno enakomislečimi in ustvarjajo družbeno polarizacijo, katere agresivni odmev se med zagrizenimi privrženci stopnjuje na spletu. Kulturni tribalizem namreč zagotavlja občutek pripadnosti in z njo varnosti ter kaznuje vsakogar, ki si drzne razmišljati drugače, krepi pa se v odmevni komori družbenih omrežij, kjer drugačnost poistoveti s sovražnikom in jo izvrže. Nadvlada globalnega dojemanja je ustvarila zamegljen imaginarij o normalnosti, kar onemogoča artikulacijo kolektivne identitete, ki bi utrjevala družbeno pravičnost.
Obiskovalci letošnjega bienala se imajo možnost seznaniti z začetki in razvojem umetnikovega projekta Shy Radicals; tako kot v primeru mnogih drugih najbolj zagrizenih revolucionarnih gibanj bi bila tudi njegova zgodovina lahko podvržena napačnim interpretacijam, če bi se je lotili prepovršno ali pa bi se omejili le na njegovo prevratništvo in utopičnost. Kot radikalni uporniki zoper nadvlado ekstrovertiranosti, kulturo hiperdružabnosti in nasilno pozitivnost se člani gibanja, ki ga je ustanovil Hamja Ahsan, borijo za prekinitev zdaj že brezčasne dinamike neoliberalizma, ki sistematično izganja drugačnost in s tem poskuša utišati sleherno dejanje, ki bi utegnilo sprožiti nenadno spremembo.
Zgodovinski artefakti, revolucionarna ikonografija, nikdar poprej videne fotografije, prvoosebne pripovedi sledilcev gibanja, ekstrovertiranih navdušencev ter poznavalcev področja človekovih pravic in sodobne umetnosti kažejo, kako je projektu Shy Radicals ob neprestanem prehajanju med resnico in fikcijo uspelo pronicati v podivjani in po večini zamaknjeni normirani svet, ne da bi projekt izgubil svoje spekulativno bistvo. Cilj gibanja Shy Radicals je ustanoviti izmišljeno državo Aspergistan, ki bi jo pripadniki upravljali v skladu s svojo ideologijo in lastno zakonodajo. Humorno se zgleduje po tradicionalnih strategijah tipičnega represivnega aparata, pri čemer mu z grenkosladko ironijo uspe izpostaviti potrebo po individualnem aktivizmu, ki ne bo zgolj poza v virtualnem svetu, temveč se bo za dobro skupnosti brezpogojno zavezal sodobni in vseobsegajoči kulturni kritiki.
Naslov razstave I DON’T BELONG HERE (JAZ NE SPADAM SEM) ne razkriva le neposrednega upora proti poistovetenju s hegemonijo uniformnosti, temveč tudi utrjuje svojo samoizključevalno umestitev, iz katere veje zahteva po priznanju pomena in edinstvenosti drugačnega, tujega, nenavadnega in celo nasprotujočega.
Z vzpostavitvijo distance Hamja Ahsan napravi prostor za razpravo o nasilnosti civiliziranih družbenih pritiskov in razgali utvaro o globalni enakosti. Zavzema se za univerzalne vrednote inodstira pogled na drugost, ki je bila zaradi nerazumevanja in družbenega zavračanja prepogosto potisnjena ob stran. Drugost prikaže takšno, kakršna je bila od vedno: kot disidentstvo; kot skupnost tistih, ki razmišljajo, čutijo ali delujejo drugače. Tistih, ki za razvoj lastne identitete ne potrebujejo nenehnega soočanja. Tistih, ki ustvarjajo druge stvarnosti in v njih razvijejo pripadnost.
Yasmín Martín Vodopivec, kuratorka razstave dobitnika velike nagrade 33. grafičnega bienala Ljubljana
Kolofon razstave dobitnika velike nagrade 33. grafičnega bienala Ljubljana
Umetnik: Hamja Ahsan
Kuratorka: Yasmín Martín Vodopivec
Asistentka kuratorka: Simona Jerala
Industrijsko oblikovanje: Dan Adlešič
Grafično oblikovanje: Ivian Kan Mujezinović – Ee
Ilustracije: Rose Nordin
Izbor zinov: Hamja Ahsan
Zahvale: E. A. Alderdice, Zain Dada, Steven Fraser, Darja Klemenčič, Ingrid Merlak, George Oxby, Rachel Rowan Olive, Gemma Santiago Alonso, Helen Spandler, Miran Zupanič
